Zadeva T‑609/19
(objava odlomkov)
Canon Inc.
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 18. maja 2022
„Konkurenca – Koncentracije – Sektor proizvodnje medicinskih pripomočkov – Odločba o naložitvi glob zaradi izvedbe koncentracije pred njeno priglasitvijo in odobritvijo – Člena 4(1) in 7(1) Uredbe (ES) št. 139/2004 – Začasna transakcija in končna transakcija – Struktura začasnega prenosa – Ena sama koncentracija – Pravica do obrambe – Legitimno pričakovanje – Načelo zakonitosti – Sorazmernost – Znesek globe – Olajševalne okoliščine“
1. Koncentracije podjetij – Pregled Komisije – Obveznosti priglasitve in zadržanja – Koncentracija – Pojem – Izvedba koncentracije – Pridobitev nadzora nad podjetjem z dvema ločenima pravnima transakcijama, povezanima z neposredno funkcionalno povezavo – Posel začasnega nakupa delnic – Vključitev – Pogoji
(Uredba Sveta št. 139/2004, člena 4(1) in 7(1))
(Glej točke od 61 do 70, od 73 do 80, 99, 105, od 108 do 115, od 216 do 224, od 228 do 235, 306 in 312.)
2. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Izvršitev z naklepom ali iz malomarnosti – Pojem – Podjetje, ki ne more prezreti protikonkurenčnosti svojega ravnanja – Neobstoj prejšnje odločbe Komisije o podobni kršitvi – Nevplivanje
(Uredba Sveta št. 139/2004, členi 3, 4(1), 7(1) in 14(2))
(Glej točke 366, 367, od 370 do 374.)
3. Pravo Evropske unije – Splošna pravna načela – Načelo zakonitosti kazni – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49(1); Uredba Sveta št. 139/2004, členi 4(1), 7(1) in 14(2))
(Glej točke od 382 do 391.)
4. Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo legitimnega pričakovanja – Pogoji – Prejšnja praksa odločanja Komisije – Neupoštevnost
(Uredba Sveta št. 139/2004)
(Glej točke od 392 do 396, 398 in 399.)
5. Koncentracije podjetij – Priglasitev – Obveznost – Kršitev – Posledice – Samodejna kršitev ustreznih prepovedi – Sankcije
(Uredba Sveta št. 139/2004, členi 4(1), 7(1) ter 14(2)(a) in (b))
(Glej točke od 403 do 407.)
6. Konkurenca – Globe – Sklep Komisije o naložitvi več sankcij za ista dejanja – Načela, ki urejajo stek kršitev – Kršitev – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 139/2004, člen 14(2))
(Glej točke od 409 do 411 in 418.)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Načelo enakega obravnavanja – Praksa odločanja Komisije – Nezavezujoča narava
(Uredba Sveta št. 139/2004, člen 14)
(Glej točke 425, 426 in 428.)
8. Koncentracije podjetij – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Neobstoj smernic – Obveznost obrazložitve sklepa o naložitvi globe – Obseg
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 139/2004, člen 14)
(Glej točki 436 in 437.)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg – Obveznost Komisije, da zainteresirane osebe o očitkih obvesti v obvestilu o dodatnih ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(2); Uredba Sveta št. 139/2004, člen 18)
(Glej točke od 469 do 472.)
Povzetek
Splošno sodišče je zavrnilo tožbo družbe Canon, ki ji je Komisija ob odkupu družbe Toshiba Medical Systems Corporation naložila globo v višini 28 milijona EUR zaradi nespoštovanja pravil s področja nadzora koncentracij
Družba Canon Inc. (v nadaljevanju: tožeča stranka), japonska multinacionalna družba, specializirana za proizvodnjo optičnih proizvodov in proizvodov za obdelavo slik, je leta 2016 prevzela družbo Toshiba Medical Systems Corporation (v nadaljevanju: TMSC), hčerinsko družbo v stoodstotni lasti družbe Toshiba Corporation (v nadaljevanju: Toshiba).
Ta nakup je bil izveden v dveh fazah prek družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev (MS Holding), ustanovljene posebej za to. Družba MS Holding je najprej 17. marca 2016 pridobila nekatere delnice z glasovalno pravico od družbe TMSC za znesek v višini približno 800 EUR, medtem ko je tožeča stranka v zameno za plačilo celotne dogovorjene cene za nakup družbe TMSC (približno 5.280.000.000 EUR) pridobila nakupne opcije za vse preostale delnice z glasovalno pravico družbe TMSC. Poleg tega je tožeča stranka pridobila edino delnico brez glasovalne pravice družbe TMSC za znesek v višini približno 40 EUR (v nadaljevanju: začasna transakcija).
Nato je tožeča stranka 19. decembra 2016, potem ko ji je Komisija odobrila koncentracijo, izkoristila opcije za nakup delnic družbe TMSC z glasovalno pravico, medtem ko je družba TMSC kupila svoje delnice z glasovalno pravico, ki so bile v lasti družbe MS Holding, in delnico brez glasovalne pravice, ki je bila v lasti tožeče stranke (v nadaljevanju: končna transakcija). S tema transakcijama je družba TMSC postala hčerinska družba v stoodstotni lasti tožeče stranke.
Razlog za to postopno pridobitev je bil, da bi se prodaja družbe TMSC priznala kot kapitalski vložek v račune družbe Toshiba najpozneje do 31. marca 2016, ne da bi tožeča stranka pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj pri organih, pristojnih za konkurenco, formalno pridobila nadzor nad to družbo.
Po predhodni priglasitvi, ki jo je tožeča stranka poslala marca 2016, je bila koncentracija priglašena Komisiji avgusta, ta pa jo je odobrila septembra istega leta.
Vendar je Komisija hkrati začela preiskavo zaradi morebitnih kršitev obveznosti priglasitve in zadržanja, določenih z Uredbo o združitvah(1). Na podlagi teh obveznosti morajo podjetja, ki so stranke koncentracije evropskih razsežnosti, Komisiji priglasiti svoje načrte za preučitev pred njihovo izvedbo („obveznost priglasitve“)(2) in ne smejo izvajati priglašene koncentracije, dokler ta ni odobrena s strani Komisije („obveznost zadržanja“)(3).
Komisija je s sklepom z dne 27. junija 2019(4) ugotovila, da je tožeča stranka kršila navedene obveznosti, ker naj bi predčasno izvedla pridobitev družbe TMSC. Komisija je v bistvu menila, da je tožeča stranka z začasno transakcijo delno izvedla eno samo koncentracijo, in sicer pridobitev družbe TMSC, in je zato kršila obveznosti priglasitve in zadržanja. Komisija ji je zato naložila dve globi v skupni višini 28 milijonov EUR.
Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila ničnostno tožbo, ki jo je šesti senat Splošnega sodišča v celoti zavrnil.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je najprej zavrnilo trditev tožeče stranke, da začasna transakcija ni privedla do pridobitve nadzora nad družbo TMSC in zato ne pomeni kršitve obveznosti priglasitve in zadržanja, določenih z Uredbo o združitvah.
Splošno sodišče je s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso Sodišča(5) v zvezi s tem opozorilo, da se je koncentracija izvedla takoj, ko so stranke koncentracije izvedle transakcije, ki prispevajo k trajni spremembi nadzora nad ciljnim podjetjem. Vsaka delna izvedba koncentracije tako spada na področje uporabe obveznosti zadržanja, kar ustreza zahtevi po zagotovitvi učinkovitega nadzora koncentracij. Prav s tega vidika Uredba o združitvah tesno povezane transakcije obravnava kot eno samo koncentracijo, razen če take transakcije niso nujne za dosego spremembe nadzora nad ciljnim podjetjem in torej niso neposredno funkcionalno povezane z izvedbo koncentracije.
Komisija je tako pravilno ugotovila, da se v sodni praksi Sodišča razlikuje med pojmoma „koncentracija“ in „izvedba koncentracije“. Če se namreč „koncentracija“ šteje za izvedeno šele, ko pride do trajne spremembe nadzora, do „izvedbe“ koncentracije pride takoj, ko stranke koncentracije izvedejo transakcije, ki prispevajo k trajni spremembi nadzora nad ciljnim podjetjem, torej morebiti pred pridobitvijo nadzora nad takim podjetjem.
Zato merilo za ugotovitev, ali je tožeča stranka kršila obveznosti priglasitve in zadržanja, ni, ali je bil nadzor nad družbo TMSC pridobljen pred odobritvijo koncentracije, temveč ali so sporne delnice v celoti ali delno pravno ali dejansko prispevale k spremembi nadzora nad tem podjetjem pred tem datumom.
V tem okviru je Splošno sodišče zavrnilo tudi trditev tožeče stranke, da nadzor Komisije nad izvedbo koncentracije nikoli ni bil oviran, saj naj bi tožeča stranka nadzor nad družbo TMSC pridobila šele po tem, ko je pridobila vse odobritve zadevnih organov, pristojnih za konkurenco. Tožeča stranka meni, da dokler nadzor ni pridobljen, koncentracija ni bila izvedena predčasno. Delna izvedba koncentracije naj bi tako zahtevala pridobitev delnega nadzora. Vendar je po mnenju Splošnega sodišča nadzor bodisi pridobljen, če ima subjekt možnost izvajanja odločilnega vpliva na ciljno družbo, ali pa ni pridobljen. Zato domnevni „delni nadzor“ ne more biti pogoj za delno izvedbo koncentracije. Splošno sodišče poleg tega opozarja, da mora biti nadzor Komisije, da bi bil učinkovit, opravljen pred, čeprav le delno, izvedbo koncentracije.
Splošno sodišče je s sklicevanjem na svojo sodno prakso(6) poleg tega zavrnilo trditev tožeče stranke, da začasna transakcija ne pomeni delne izvedbe koncentracije.
V zvezi s tem Splošno sodišče poudarja, da se koncentracija lahko izvede ob več formalno ločenih pravnih transakcijah in da mora v takem primeru Komisija presoditi, ali te transakcije pomenijo eno samo koncentracijo, ker predstavljajo celoto. Če obstaja več ločenih pravnih transakcij, mora tako Komisija glede na dejanske in pravne okoliščine vsakega posameznega primera opredeliti gospodarski namen strank, tako da preuči, ali bi bila zadevna podjetja pripravljena skleniti vsako posamično transakcijo ali pa je, nasprotno, vsaka transakcija le element kompleksnejše transakcije, brez katere je stranke ne bi sklenile.
V teh okoliščinah Komisija s tem, da je začasno transakcijo opredelila kot delno izvedbo koncentracije, ni storila napake. Pravilno je namreč ugotovila, da je tožeča stranka od datuma začasne transakcije in neodvisno od rezultatov odobritve koncentracije pridobila možnost izvajanja določene stopnje vpliva nad družbo TMSC, ker je imela po izvedbi navedene transakcije izključno pristojnost za določitev identitete končnega kupca te družbe.
Splošno sodišče izpodbija tudi trditev tožeče stranke, da začasna transakcija ni bila neposredno funkcionalno povezana s spremembo nadzora nad družbo TMSC in da torej ni prispevala k spremembi navedenega nadzora. Splošno sodišče meni, da se družba Toshiba brez dvostopenjske strukture transakcij, ki jo je predlagala tožeča stranka, ni mogla odpovedati nadzoru družbe TMSC in nepovratno prejeti plačila za družbo TMSC pred koncem marca 2016. Poleg tega je bila v okviru te dvofazne strukture začasna operacija nujna faza za dosego spremembe nadzora nad družbo TMSC. Cilj te strukture v dveh fazah je bil namreč ta, da začasna transakcija po eni strani posrednemu kupcu omogoča, da kupi vse glasovalne pravice družbe TMSC, in po drugi strani tožeči stranki, da družbi Toshiba nepovratno plača ceno za družbo TMSC, hkrati pa dobi največje zagotovilo, da bo nazadnje pridobila nadzor nad družbo TMSC.
Splošno sodišče je tožbo v celoti zavrnilo in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov.