SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 29. septembra 2009

Zadeva F-114/07

Rainer Wenning

proti

Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Podaljšanje pogodbe uslužbenca Europola – Člen 6 Kadrovskih predpisov Europola – Ocenjevalno poročilo“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 40(3) Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katero R. Wenning v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Europola z dne 21. decembra 2006 o nepodaljšanju njegove pogodbe, razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za obdobje od januarja do septembra 2006 in naložitev Europolu, naj plača odškodnino za domnevno utrpljeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Europola – Ocenjevalno poročilo – Priprava – Smernice za ocenjevanje osebja Europola

(Kadrovski predpisi Europola, člena 6 in 28)

2.      Uradniki – Uslužbenci Europola – Ocenjevalno poročilo – Priprava – Neobstoj obveznega roka

(Kadrovski predpisi Europola, člena 6 in 28)

3.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo

4.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Priprava

5.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sprememba ocen glede na prejšnjo oceno

6.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sodni nadzor

(Kadrovski predpisi Europola, člena 6 in 28)

7.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Potrebna usklajenost med opisnimi pripombami in številčnim ocenjevanjem

8.      Uradniki – Osebje Europola – Zaposlovanje – Nepodaljšanje pogodbe za določen čas

(Kadrovski predpisi Europola, člena 6 in 94(1)(a))

1.      Kršitve postopkovnih pravil, kot so pravila iz smernic za poklicni razvoj in ocenjevanje zaposlenih, ki jih je sprejel Europol, so bistvene nepravilnosti, ki lahko povzročijo neveljavnost ocenjevalnega poročila uslužbenca, če ta dokaže, da bi lahko imelo navedeno poročilo drugačno vsebino, če ne bi bilo navedenih kršitev.

(Glej točki 97 in 102.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 9. marec 1999, Hubert proti Komisiji, T-212/97, RecFP, str. I-A-41 in II-185, točka 53;

Sodišče za uslužbence: 15. december 2008, Skareby proti Komisiji, F-34/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 40, predmet pritožbe, o kateri trenutno odloča Sodišče prve stopnje, zadeva T-91/09 P.

2.      V zvezi s pripravo ocenjevalnega poročila uslužbenca Europola natančnega datuma za pripravo ocenjevalnih poročil ne določajo niti Kadrovski predpisi Europola niti smernice za poklicni razvoj in ocenjevanje zaposlenih. Člen 28 navedenih kadrovskih predpisov določa le, da se ocenjevalno poročilo pripravi najmanj enkrat letno. Čeprav mora uprava zaradi dobrega upravljanja in zaščite interesov uradnikov obvezno zagotavljati redno pripravo ocenjevalnih poročil na datume v skladu s Kadrovskimi predpisi in njihovo pravilno sestavitev, ima na voljo razumen rok za pripravo ocenjevalnega poročila, če ni določb, na podlagi katerih bi za potek ocenjevalnega postopka veljali natančno določeni roki. Poleg tega nobena določba navedenih kadrovskih predpisov ali navedenih smernic ne nasprotuje določitvi, da je treba cilj doseči pred koncem ocenjevalnega obdobja. Nasprotno, navedene smernice, v skladu s katerimi bi moral za cilje obstajati rok, ne določajo, da se mora rok ujemati s koncem ocenjevalnega obdobja.

(Glej točki 98 in 99.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. maj 2005, Piro proti Komisiji, T-193/03, ZOdl. JU, str. I-A-121 in II-547, točke od 76 do 78.

3.      Ocenjevalec pri pripravi ocenjevalnega poročila ocenjuje v tesnem sodelovanju s potrjevalcem, ki lahko po pogovoru, za katerega prosi ocenjeni uradnik, poročilo spremeni ali potrdi.

(Glej točko 100.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. julij 2005, De Bry proti Komisiji, T-157/04, ZOdl. JU, str. I-A-199 in II-901, točka 44.

4.      Cilj ocenjevalnega postopka je ocenitev dela in sposobnosti zadevnega uradnika ob vsakem vnaprej določenem terminu. Če njegov ocenjevalec pripravi oceno v zvezi z referenčnim obdobjem na koncu kontradiktornega postopka, se zadevni uradnik naknadno ne more sklicevati na neobstoj vmesnih očitkov iz referenčnega obdobja. Zato ni mogoče zahtevati, da ocenjeni uradnik in njegovi nadrejeni med posvetovanjem v ocenjevalnem postopku za dano obdobje prej razpravljajo o vrednostnih ocenah nadrejenih ali da se o njih prej pisno opozori v referenčnem obdobju, ker so v ocenjevalnem postopku predmet prave kontradiktorne razprave.

(Glej točko 104.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. november 2006, Komisija proti De Bryju, C-344/05 P, ZOdl., str. I-10915, točke od 37 do 45;

Sodišče prve stopnje: 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, T-155/03, T-157/03 in T-331/03, ZOdl. JU, str. I-A-411 in II-1865, točka 142.

5.      Namen obveznosti obrazložitve vsakega razlikovanja od prejšnje ocene pri pripravi ocenjevalnega poročila je uradniku omogočiti, da se seznani z razlogi za spremembo analitičnih ocen, preveri resničnost uveljavljanih dejstev in v skladu s pravico do zaslišanja izrazi pripombe k navedeni obrazložitvi, saj to, da je bila zaradi neobrazložitve kršena pravica uradnika do zaslišanja, pomeni bistveno kršitev postopka.

(Glej točko 108.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. julij 1992, Della Pietra proti Komisiji, T-1/91, Recueil, str. II-2145, točka 30; zgoraj navedena zadeva Hubert proti Komisiji, točka 79; 25. oktober 2005, Micha proti Komisiji, T-50/04, ZOdl. JU, str. I-A-339 in II-1499, točka 36.

6.      Ocenjevalci imajo pri ocenjevanju dela oseb, ki jih morajo oceniti, zelo široko diskrecijsko pravico. Zato je sodni nadzor sodišča Skupnosti nad vsebino ocenjevalnih poročil omejen na nadzor nad pravilnostjo postopka, pravilnostjo ugotovljenega dejanskega stanja in neobstojem očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil. Sodišče Skupnosti namreč ne more nadzirati utemeljenosti ocene uprave o poklicnih sposobnostih uradnika, saj ta vsebuje kompleksne vrednostne ocene, ki jih že zaradi njihove narave ni mogoče objektivno preveriti.

(Glej točki 111 in 117.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 9. december 1999, Progoulis proti Komisiji, T-53/99, RecFP, str. I-A-255 in II-1249, točki 27 in 29; 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T-187/01, RecFP, str. I-A-81 in II-389, točka 51; 25. oktober 2005, Cwik proti Komisiji, T-96/04, ZOdl. JU, str. I-A-343 in II-1523, točka 41;

Sodišče za uslužbence: 1. februar 2007, Rossi Ferreras proti Komisiji, F-42/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-39 in II-A-1-211, točka 33.

7.      Namen opisnih pripomb v ocenjevalnem poročilu je utemeljitev analitičnih ocen v njem. Navedene pripombe so podlaga za pripravo ocene in uradniku omogočajo, da razume dobljene ocene. Pripombe se morajo zato glede na prevladujočo vlogo pri pripravi ocenjevalnega poročila ujemati z dodeljenimi ocenami, tako da je treba oceno šteti za številčni ali analitični prepis pripomb. Vendar je mogoče – glede na zelo široko diskrecijsko pravico ocenjevalcev pri ocenjevanju dela oseb, ki jih morajo oceniti – upravičiti razglasitev ničnosti navedenega poročila z morebitnim neujemanjem v ocenjevalnem poročilu le, če je to očitno.

(Glej točko 132.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2005, zgoraj navedena zadeva Cwik proti Komisiji, točka 80.

8.      Upravi načeloma ni treba obrazložiti akta, s katerim odloči, da pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, na datum njenega preteka ne bo podaljšala. Vsaka pogodbena stranka mora od začetka pogodbenega razmerja pričakovati, da druga stranka na datum preteka pogodbe uporabi pravico do sklicevanja na njene določbe, kot so bile dogovorjene, to je, da bo pogodba pretekla na predvideni datum. Brez pravice do podaljšanja pogodbe za določen čas upravi zato običajno ni treba obrazložiti tega, da vztraja pri preteku pogodbe na prvotno določeni datum.

Vendar je Europol z odločbo o izvajanju člena 6 Kadrovskih predpisov Europola, ki jo je sprejel njegov direktor 8. decembra 2006 in v kateri so določbe o podaljšanju pogodb v Europolu, izdelal poseben sistem za zagotovitev preglednosti postopka podaljšanja pogodb. Europol je z vzpostavitvijo navedenega posebnega sistema natančno določil merila, ki naj bi jih nameraval uporabiti pri izvajanju diskrecijske pravice pri podaljšanju ali nepodaljšanju pogodb o zaposlitvi. Posledica navedenega je samoomejevanje navedene pravice, saj mora Europol upoštevati okvirna pravila, ki si jih je določil.

Iz navedenega izhaja, da ima uslužbenec Europola s pogodbo za določen čas pravico, da Europol skrbno in objektivno preuči, ali izpolnjuje pogoje za podaljšanje njegove pogodbe. V primeru nepodaljšanja ima pravni interes, da se mu predloži obrazložitev, iz katere je razvidna skrbna in objektivna preučitev.

(Glej točke od 142 do 147.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. marec 2005, Smit proti Europolu, T-143/03, ZOdl. JU, str. I-A-39 in II-171, točke od 26 do 28, 30 in 32; 1. marec 2005, Mausolf proti Europolu, T-258/03, ZOdl. JU, str. I-A-45 in II-189, točke od 21 do 23, 25 in 27.