Tožba, vložena 12. decembra 2012 - Zafeiropoulos proti Evropskemu centru za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
(Zadeva T-537/12)
Jezik postopka: grščina
Stranki
Tožeča stranka: Panteleimon Zafeiropoulos (Solun, Grčija) (zastopnik: M. Kontogiorgos, odvetnik)
Tožena stranka: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
tožbo razglasi za dopustno;
odločbo komisije za ocenjevanje Cedefop o zavrnitvi ponudbe, ki jo je dala tožeča stranka v okviru javnega razpisa v omejenem in pospešenem postopku za oddajo javnega naročila "Opravljanje zdravstvenih storitev za osebje Cedefop" (obvestilo o javnem razpisu 2012/S115-189528) in odločbo o oddaji javnega naročila (2012/S208-341369/27.10.2012), s katero se je to naročilo oddalo nekemu pediatru, razglasi za nični;
odločbo o zavrnitvi potrdilne prošnje, ki jo je tožeča stranka poslala toženi stranki 19. novembra 2012, razglasi za nično in zadnjenavedeni naloži, da Splošnemu sodišču in tožeči stranki predloži vse dokumente o spornem postopku, tako da omogoči sodni nadzor nad zakonitostjo sporne odločbe;
Cedefop naloži, da tožeči stranki plača znesek 100.000 EUR za povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi aktov organov Cedefop, navedenih v tožbi; in
Cedefop naloži plačilo stroškov postopka in vseh ostalih stroškov, ki jih je tožeča stranka imela v okviru te tožbe.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest razlogov.
1. Prvič, tožeča stranka trdi, da izpodbijani akti Cedefop niso obrazloženi in kršijo pravico do obrambe in pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva, ker iz vsebine izpodbijane odločbe o oddaji javnega naročila in iz dokumentov, predloženih po vložitvi prošnje tožeče stranke, izhaja, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti kakšne so bile metode ocenjevanja in razvrstitev ponudb ter da zato končna ocena nasprotne stranke, Cedefop, ni bila dovolj obrazložena v smislu člena 296 PDEU in člena 41(2) Direktive 2004/18/ES; tožeča stranka tudi ni bila obveščena o posebnih lastnostih in prednostih izbrane ponudbe v primerjavi z njeno. Poleg tega trdi, da ni bila obveščena o elementih, na katerih je temeljila končna ocena komisije za ocenjevanje v spornem postopku oddaje javnega naročila za opravljanje zdravstvenih storitev za osebje Cedefop, čeprav je predložila ustrezno prošnjo in potrdilno prošnjo v zvezi s tem.
2. Drugič, tožeča stranka trdi, da je Cedefop napačno ugotovil dejansko stanje in kršil načeli objektivnosti in nepristranskosti, ker so ocene/obrazložitve komisije za ocenjevanje Cedefop v individualnem poročilu o oceni tožeče stranke očitno napačne, ocena tehničnih specifikacij danih ponudb pa ni objektivna.
3. Tretjič, tožeča stranka trdi, da je podana kršitev bistvene določbe javnega razpisa v zvezi s tehnično zmogljivostjo ponudnikov, predvsem pa je bila kršena določba v zvezi s "tehnično zmogljivostjo" sodelujočih, saj izbrani ponudnik nima ene od zdravniških specializacij, ki so bile zahtevane v javnem razpisu, kar pomeni, da bi moral biti ta ponudnik izključen.
4. Četrtič, tožeča stranka trdi, da je bilo kršeno načelo sorazmernosti in obveznosti opredelitve meril za oddajo naročila, ki omogočajo objektivno primerjalno ocenjevanje ponudb, medtem ko je Cedefop s tem, da je kot merilo za oddajo naročila uporabljal "uspešnost razgovora", kršil to načelo in ni izpolnil navedenih obveznosti, ker je bilo to merilo oblikovano na tako nejasen način, da sodelujoči niso imeli možnosti opredeliti optimalne zmogljivosti, ki bi jo morali imeti, da bi dosegli najvišjo možno oceno.
5. Petič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana pogodba o opravljanju storitev krši Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije v povezavi z veljavno nacionalno ureditvijo, ker s tako pogodbo tožena stranka, Cedefop, kot subjekt javnega prava z več kot 50-imi zaposlenimi, ni izpolnila svoje obveznosti, da uporablja izključno storitve zdravnika s specializacijo iz splošne medicine.
6. Šestič, tožeča stranka trdi, da je podana kršitev načela preglednosti, ker je tožena stranka Cedefop s tem, da tožeči stranki ni sporočila informacij, za katere je ta zaprosila v svoji prošnji z dne 15. oktobra 2012 in v svoji potrdilni prošnji z dne 19. novembra 2012, kršila določbo člena 100(2) Finančne uredbe št. 1605/2002 in člena 149(3) Uredbe št. 2342/200/ES zaradi neobrazložitve odločbe o zavrnitvi v smislu zgoraj navedenih določb.
Nazadnje, tožeča stranka trdi, da je njen odškodninski zahtevek utemeljen, saj je v skladu s členom 44(1)(c) Poslovnika in so v tožbi navedeni elementi, iz katerih izhaja, da so podani pogoji za uveljavljanje nepogodbene odškodninske odgovornosti Cedefop, kot so določeni v členu 340 PDEU.
____________1 - Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.