SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti razširjeni senat)
z dne 10. novembra 2021(*)
„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Splošno in specializirano spletno iskanje proizvodov – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP – Zloraba z učinkom vzvoda – Konkurenca na podlagi učinkovitosti ali protikonkurenčno ravnanje – Pogoji dostopa za konkurente do storitve podjetja s prevladujočim položajem, katere uporabe ni mogoče učinkovito nadomestiti – Podjetje s prevladujočim položajem, ki daje prednost prikazovanju zadetkov lastne storitve specializiranega iskanja – Posledice – Potreba po vzpostavitvi hipotetičnega scenarija – Neobstoj – Objektivna utemeljitev – Neobstoj – Možnost naložitve globe glede na nekatere okoliščine – Smernice o načinu določanja glob – Neomejena pristojnost“
V zadevi T‑612/17,
Google LLC, nekdanja Google Inc., s sedežem v Mountain Viewju, Kalifornija (Združene države Amerike),
Alphabet, Inc. s sedežem v Mountain Viewju,
ki ju zastopajo T. Graf, R. Snelders, C. Thomas, K. Fountoukakos‑Kyriakakos, odvetniki, R. O’Donoghue in M. Pickford, QC, ter D. Piccinin, barrister,
tožeči stranki,
ob intervenciji
Computer & Communications Industry Association s sedežem v Washingtonu, DC (Združene države Amerike), ki ga zastopata J. Killick in A. Komninos, odvetnika,
intervenient,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo T. Christoforou, N. Khan, A. Dawes, H. Leupold in C. Urraca Caviedes, agenti,
tožena stranka,
ob intervenciji
Zvezne republike Nemčije, ki jo zastopajo J. Möller, S. Heimerl in S. Costanzo, agenti,
Nadzornega organa EFTA, ki ga zastopata C. Zatschler in C. Simpson, agenta,
Evropske potrošniške organizacije (BEUC) s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa A. Fratini, odvetnik,
Infederation Ltd s sedežem v Crowthornu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopajo A. Morfey, S. Gartagani, L. Hannah, A. D’heygere in K. Gwilliam, solicitors, ter T. Vinje, odvetnik,
Kelkoo s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopata J. Koponen in B. Meyring, odvetnika,
Verband Deutscher Zeitschriftenverleger eV s sedežem v Berlinu (Nemčija), ki ga zastopajo T. Höppner, profesor, ter P. Westerhoff in J. Weber, odvetnika,
Visual Meta GmbH s sedežem v Berlinu, ki jo zastopata T. Höppner, profesor, in P. Westerhoff, odvetnik,
BDZV – Bundesverband Digitalpublisher und Zeitungsverleger eV, nekdanji Bundesverband Deutscher Zeitungsverleger eV, s sedežem v Berlinu, ki ga zastopata T. Höppner, profesor, in P. Westerhoff, odvetnik,
ter
Twenga s sedežem v Parizu, ki jo zastopajo L. Godfroid, S. Hautbourg in S. Pelsy, odvetniki,
intervenienti,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU, primarno, za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2017) 4444 final z dne 27. junija 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping)) in, podredno, za odpravo ali znižanje globe, naložene tožečima strankama,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti razširjeni senat),
v sestavi S. Gervasoni, predsednik, L. Madise (poročevalec), R. da Silva Passos, sodnika, K. Kowalik‑Bańczyk, sodnica, in C. Mac Eochaidh, sodnik,
sodna tajnica: E. Artemiou, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12., 13. in 14. februarja 2020
izreka naslednjo
Sodbo
I. Dejansko stanje
A. Okvir
1 Google LLC, nekdanja Google Inc., je ameriška družba, specializirana za proizvode in storitve, povezane z uporabo interneta. Večinoma je znana po svojem iskalniku, ki internetnim uporabnikom (v nadaljevanju: glede na sobesedilo poimenovani tudi „uporabniki“ ali „potrošniki“) omogoča, da z brskalnikom, ki ga uporabljajo, in prek hiperpovezav poiščejo spletna mesta, ki jih potrebujejo, in dostopajo do njih. Od 2. oktobra 2015 je družba Google LLC hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe Alphabet, Inc., krovne družbe skupine (v nadaljevanju skupaj: Google).
2 Iskalnik Google, ki je na voljo na naslovu www.google.com ali na podobnih naslovih z nacionalno končnico, omogoča pridobivanje zadetkov iskanja, izpisanih na straneh, ki se prikažejo na zaslonih internetnih uporabnikov. Te zadetke navedeni iskalnik izbere bodisi v skladu s splošnimi merili in ne da bi spletna mesta, na katere zadetki vodijo, družbi Google plačala za prikaz (v nadaljevanju: zadetki splošnega iskanja ali splošni zadetki), bodisi jih izbere v skladu s specializirano logiko za posamezno vrsto iskanja (v nadaljevanju: zadetki specializiranega iskanja). Zadetki specializiranega iskanja se lahko, odvisno od primera, prikažejo, ne da bi internetni uporabnik za to kaj posebej naredil, in sicer skupaj z zadetki splošnega iskanja na isti strani (v nadaljevanju: stran(i) s splošnimi zadetki), lahko pa se prikažejo tudi sami na podlagi ukaza, ki ga da internetni uporabnik prek specializirane strani iskalnika Google, ali po aktiviranju povezav na nekaterih predelih njegovih strani s splošnimi zadetki. Družba Google je razvila različne storitve specializiranega iskanja, na primer za aktualne novice, za lokalne informacije in komercialne ponudbe, za potovanja z letalom ali zaradi nakupa proizvodov. V obravnavani zadevi gre za zadnjo kategorijo.
3 Storitve specializiranega iskanja zaradi nakupa proizvodov (v nadaljevanju: storitve primerjave proizvodov) same ne prodajajo proizvodov, temveč primerjajo in izbirajo ponudbe spletnih prodajalcev, ki ponujajo iskani proizvod. Ti prodajalci so lahko neposredni prodajalci ali prodajne platforme, na katerih so zbrane ponudbe številnih prodajalcev in pri katerih je mogoče takoj naročiti iskani proizvod (eBay, Amazon, PriceMinister ali Fnac so med najbolj znanimi).
4 Podobno kot zadetki splošnega iskanja so lahko tudi zadetki specializiranega iskanja zadetki, ki se včasih označujejo kot „naravni“, saj niso odvisni od plačil spletnih mest, na katera preusmerjajo, čeprav so to trgovska spletna mesta. Prav tako ni od plačil odvisen niti vrstni red prikazovanja teh naravnih zadetkov na straneh z zadetki.
5 Na straneh z zadetki iskalnika Google – kot tudi na straneh drugih iskalnikov – se prikažejo tudi zadetki, ki so, nasprotno, vezani na plačila spletnih mest, na katera preusmerjajo. Ti zadetki, običajno poimenovani kar „oglasi“ (v angleščini skrajšano „ads“), so prav tako povezani z iskanjem internetnega uporabnika, od naravnih zadetkov splošnega ali specializiranega iskanja pa se ločujejo z navedbo na primer besede „oglas“ ali „sponzorirano“. Prikazani so bodisi na posebnih predelih strani z zadetki bodisi med preostalimi zadetki. Lahko so zadetki specializiranega iskanja in dejansko nekatere storitve specializiranega iskanja družbe Google temeljijo na sistemu plačljive vključitve. Njihov prikaz je povezan z zavezami oglaševalcev o plačilu, sprejetimi v okviru dražbe. V nekaterih okoliščinah se lahko uporabijo dodatna merila za izbor. Oglaševalci plačajo družbi Google, ko internetni uporabnik s klikom aktivira hiperpovezavo v njihovem oglasu, ki vodi na njihovo spletno mesto.
6 Strani s splošnimi zadetki družbe Google lahko vsebujejo ali so vsebovale vse vrste zadetkov, navedenih v točkah od 2 do 5 zgoraj. Kot je bilo prav tako navedeno v točki 2 zgoraj, se lahko zadetki specializiranega iskanja – pa naj bodo naravni ali oglasi – prikažejo tudi sami na strani s specializiranimi zadetki na podlagi ukaza, ki ga da internetni uporabnik prek specializirane strani iskalnika Google ali po aktiviranju povezav na nekaterih predelih njegovih strani s splošnimi zadetki.
7 Drugi iskalniki poleg iskalnika družbe Google ponujajo ali so ponujali storitve splošnega iskanja in storitve specializiranega iskanja, na primer Alta Vista, Yahoo, Bing ali Qwant. Poleg tega obstajajo iskalniki, ki so posebej namenjeni za primerjavo proizvodov, kot so Bestlist, Nextag, IdealPrice, Twenga, Kelkoo ali Prix.net.
8 Kot je razvidno iz pojasnil družbe Google, ki se ne izpodbijajo, je ta družba začela storitev primerjave proizvodov internetnim uporabnikom ponujati leta 2002, to je po drugih iskalnikih, kot so Alta Vista, Yahoo, AskJeeves ali America On Line (AOL), ali vzporedno z njimi. S temi pobudami naj bi se odzvali na ugotovitev, da postopki, ki so jih iskalniki uporabljali dotlej, ne dajejo nujno najustreznejših zadetkov v odgovor na posebne poizvedbe, na primer tiste v zvezi z aktualnimi novicami ali proizvodi za nakup. Družba Google je tako začela zagotavljati zadetke za primerjavo proizvodov (v nadaljevanju: zadetki za proizvode), in sicer od konca leta 2002 v ZDA, približno dve leti zatem pa postopoma še v nekaterih evropskih državah. Ti zadetki niso bili več zadetki njenih običajnih algoritmov splošnega iskanja, ki se uporabljajo za informacije, prikazane na spletnih mestih – ki se najprej izvlečejo s postopkom, poimenovanim „crawling“ („pajek“), to je z dejavnostjo raziskovanja spletnih vsebin, ki jo izvaja iskalnik Google za indeksiranje, se nato izberejo za vključitev v „spletni indeks“ iskalnika Google, nazadnje pa so še razvrščene glede na njihovo upoštevnost za prikaz v odgovor na ukaz internetnega uporabnika – temveč zadetki specifičnih algoritmov, uporabljenih za informacije v zbirki podatkov, tako imenovanem „indeksu proizvodov“, v katero prispevajo sami prodajalci. Ti zadetki so se najprej zagotavljali prek strani za specializirano iskanje, poimenovane Froogle, ki je bila ločena od strani za splošno iskanje iskalnika, nato pa od leta 2003 v ZDA in od leta 2005 v nekaterih evropskih državah tudi prek strani za splošno iskanje iskalnika. V zadnjem primeru so bili zadetki za proizvode prikazani tako, da so bili zbrani na straneh s splošnimi zadetki v tako imenovanem Product OneBox (v nadaljevanju: Product OneBox) pod oglasni, prikazanimi na vrhu ali ob robu strani, ali vzporedno z njimi, in nad zadetki splošnega iskanja, kot je prikazano na spodnji ponazoritvi, ki jo je skupaj z dodano legendo predložila družba Google:
9 Če je namreč internetni uporabnik prek strani za splošno iskanje vnesel poizvedbo v zvezi s proizvodom, so zadetki, ki jih je izpisal iskalnik, hkrati zajemali zadetke na podlagi specializiranega iskanja in tiste na podlagi splošnega iskanja. Ko je kliknil na povezavo iz zadetka Product OneBox, je bil neposredno preusmerjen na ustrezno stran spletnega mesta proizvajalca iskanega proizvoda, ki ga je tam lahko tudi kupil. Poleg tega je posebna povezava znotraj Product OneBox omogočala preusmeritev na stran z zadetki iskalnika Froogle, na kateri je bil prikazan razširjen izbor specializiranih zadetkov za proizvode. Družba Google pojasnjuje, da se po drugi strani zadetki iskalnika Froogle niso nikoli izpisali med zadetki splošnega iskanja, medtem ko so se lahko tam izpisali zadetki drugih specializiranih iskalnikov za primerjavo proizvodov.
10 Družba Google navaja, da je od leta 2007 spremenila način priprave zadetkov za proizvode.
11 Družba Google je v okviru teh sprememb opustila ime Froogle, namesto katerega je za svoje specializirane strani za iskanje in zadetke za primerjavo proizvodov začela uporabljati ime Product Search.
12 Glede zadetkov za proizvode, prikazanih prek strani za splošno iskanje na straneh s splošnimi zadetki, je družba Google po eni strani vsebino Product OneBox obogatila tako, da je dodala fotografije. V zvezi s tem je priložila spodnjo ponazoritev prve vrste dodajanja fotografij:
13 Družba Google je poleg tega omogočila več izidov klika na povezavo tam prikazanega zadetka: internetni uporabnik je bil, odvisno od primera, enako kot prej preusmerjen neposredno na ustrezno stran spletnega mesta prodajalca iskanega proizvoda, kjer ga je lahko kupil, ali pa je bil preusmerjen na stran s specializiranimi zadetki Product Search, kjer se je lahko seznanil z več ponudbami za isti proizvod. Product Onebox je bil v različnih državah postopoma preimenovan v Product Universal (v nadaljevanju: Product Universal) (na primer leta 2008 v Združenem kraljestvu in Nemčiji), hkrati pa je postal tudi privlačnejši. Družba Google je predložila spodnjo ponazoritev obeh različic Product Universal z dodanimi legendami:
14 Po drugi strani je družba Google izoblikovala mehanizem, poimenovan Universal Search, ki je lahko, če je zaznal iskanje zaradi nakupa proizvoda na strani s splošnimi zadetki, vzpostavil hierarhijo med proizvodi iz okvira Product Onebox – in nato Product Universal – glede na zadetke splošnega iskanja.
15 Glede zadetkov za proizvode, povezanih s plačili, ki se prikažejo na straneh z zadetki, je družba Google od septembra 2010 v Evropi uvedla obogaten format v primerjavi z oglasi, sestavljenimi samo iz besedila (v angleščini „text ads“; v nadaljevanju: besedilni oglasi), ki so se prikazali dotlej. Oglaševalec je lahko izbral možnost, da je internetni uporabnik s klikom na besedilo v povečanem formatu v primerjavi s prvotnim besedilnim oglasom videl fotografije iskanih proizvodov in njihove cene, kot jih je ponujal oglaševalec. Družba Google je predložila ponazoritev tako razširjenega besedilnega oglasa skupaj z dodano legendo: