Zadeva T‑450/09
Simba Toys GmbH & Co. KG
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Tridimenzionalna znamka Skupnosti – Kocka z mrežasto strukturo ploskev – Absolutni razlogi za zavrnitev – Člen 76(1), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 207/2009 – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka – Člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike, ki jo zahteva sama narava proizvoda – Člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj znaka, ki je sestavljen izključno iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost – Člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(iii) Uredbe št. 207/2009) – Razlikovalni učinek – Člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009) – Neobstoj opisnosti – Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009) – Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo – Člen 7(3) Uredbe št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe št. 207/2009) – Obveznost obrazložitve – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 25. novembra 2014
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znaki, ki so sestavljeni izključno iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka – Pojem – Razlaga ob upoštevanju splošnega interesa v zvezi s tem
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(e)(ii))
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znaki, ki so sestavljeni izključno iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka – Opredelitev bistvenih značilnosti tridimenzionalnega znaka
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(e)(ii))
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znaki, ki so sestavljeni izključno iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka – Kocka z mrežasto strukturo ploskev
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(e)(ii))
4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znaki, sestavljeni izključno iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost – Pogoji
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(e)(iii))
5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalna znamka, sestavljena iz oblike blaga – Razlikovalni učinek – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))
6. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalna znamka, sestavljena iz oblike blaga – Kocka z mrežasto strukturo ploskev
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))
7. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti blaga – Merila
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(c))
8. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti blaga – Tridimenzionalna znamka – Kocka z mrežasto strukturo ploskev
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(c))
9. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 – Enak obseg kot tisti, določen v členu 253 ES
(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)
1. Vsakega izmed razlogov za zavrnitev registracije, ki so navedeni v členu 7(1) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, je treba razlagati glede na splošni interes, ki je s posameznim razlogom varovan. Splošni interes, ki ga varuje člen 7(1)(e)(ii) te uredbe, je preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi nekega proizvoda.
Pravila, ki jih je določil zakonodajalec, v tem pogledu odražajo uravnoteženje dveh dejavnikov, ki lahko vsak zase prispevata k vzpostavitvi zdravega in lojalnega sistema konkurence.
Na eni strani je z vključitvijo prepovedi, v okviru člena 7(1) Uredbe št. 40/94, da se kot znamka registrirajo znaki, ki so sestavljeni iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka, zagotovljeno, da podjetja prava znamk ne morejo uporabljati za to, da bi brez časovne omejitve ohranjala izključne pravice na tehničnih rešitvah.
Če gre namreč pri obliki blaga le za tehnično rešitev, ki jo je razvil proizvajalec tega blaga in je bila patentirana na njegovo zahtevo, bi varstvo te oblike kot znamke po poteku patenta bistveno in trajno zmanjšalo možnost drugih podjetij, da uporabljajo to tehnično rešitev. V sistemu pravic intelektualne lastnine, kot je bil vzpostavljen v Evropski uniji, pa imajo lahko tehnične rešitve le časovno omejeno varstvo, tako da jih kasneje lahko vsi gospodarski subjekti uporabljajo svobodno.
Poleg tega lahko registracija oblike blaga, ki je izključno funkcionalna, kot znamke imetniku znamke omogoča, da drugim podjetjem prepove ne le uporabo enake oblike, temveč tudi podobnih oblik.
Na drugi strani je zakonodajalec s tem, da je omejil razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 na znake, ki so sestavljeni „izključno“ iz oblike blaga, ki je „nujna“ za doseg tehničnega učinka, pravilno menil, da je vsaka oblika blaga do neke mere funkcionalna in da bi bilo zato neprimerno zavrniti registracijo oblike blaga kot znamke samo iz razloga, da ima uporabne značilnosti. Besedi „izključno“ in „nujna“ v navedeni določbi zagotavljata zavrnitev le registracije oblik blaga, pri katerih gre le za tehnično rešitev in katerih registracija kot znamke bi torej druga podjetja resnično ovirala pri uporabi te tehnične rešitve.
(Glej točke od 32 do 37.)
2. Člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je uporabljen pravilno, če organ, ki odloča o zahtevi za registracijo zadevnega tridimenzionalnega znaka kot znamke, pravilno opredeli njegove bistvene značilnosti. Izraz „bistvene značilnosti“ je treba razumeti tako, da se nanaša na najpomembnejše elemente znaka.
Opredelitev navedenih bistvenih značilnosti je treba opraviti za vsak primer posebej, ne da bi med različnimi vrstami elementov, iz katerih je lahko znak sestavljen, obstajala sistematična hierarhija. Sicer pa se lahko pristojni organ pri določitvi bistvenih značilnosti znaka bodisi opre neposredno na celoten vtis, ki ga daje ta znak, bodisi najprej opravi preizkus vsakega izmed sestavnih elementov znaka posebej.
Podrobneje, opredelitev bistvenih značilnosti tridimenzionalnega znaka se lahko, odvisno od primera in zlasti glede na težavnost znaka, zaradi morebitne uporabe razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 opravi s preprosto vizualno analizo tega znaka ali pa je treba, nasprotno, opraviti temeljit preizkus, pri katerem se upoštevajo elementi, ki so koristni za presojo, kot so raziskave, izvedenska mnenja ali podatki, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, ki so bile predhodno dodeljene v povezavi z zadevnim proizvodom.
Ko so bistvene značilnosti znaka opredeljene, mora Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) še preveriti, ali vse te značilnosti ustrezajo tehnični funkciji zadevnega proizvoda. Člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 namreč ni mogoče uporabiti, če se zahteva za registracijo kot znamke nanaša na obliko blaga, v kateri ima nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, pomembno vlogo. V tem primeru imajo konkurenčna podjetja zlahka dostop do alternativnih oblik z enakovredno funkcionalnostjo, tako da ni tveganja, da bi bila zmanjšana razpoložljivost tehnične rešitve. V tem primeru lahko konkurenti imetnika znamke to tehnično rešitev brez težav vključijo v oblike blaga, ki nimajo enakega nefunkcionalnega elementa kot oblika blaga tega imetnika in ki niso niti enake kot ta oblika niti ji niso podobne.
(Glej točke od 38 do 41.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 44 do 77.)
4. Na podlagi člena (7)(1)(e)(iii) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti se „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike, ki blagu da bistveno vrednost“. Da bi bilo mogoče sprejeti ta razlog za zavrnitev, mora biti zadevni znak sestavljen izključno iz oblike, njegove estetske značilnosti, namreč njegov zunanji izgled, pa morajo biti v zelo velikem obsegu podlaga za potrošnikovo odločitev, in s tem za tržno vrednost zadevnega proizvoda. Če oblika na ta način daje bistveno vrednost zadevnemu proizvodu, je brez pomena, da lahko druge značilnosti tega proizvoda, kot na primer njegova tehnična kakovost, temu prav tako dajejo veliko vrednost.
(Glej točki 86 in 87.)
5. V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti se kot znamka ne registrirajo „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“. Razlikovalni učinek znamke v smislu te določbe pomeni, da je ta znamka primerna, da proizvode, za katere je bila zahtevana registracija, označuje za proizvode, ki izvirajo iz nekega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij. Ta razlikovalni učinek je treba presojati po eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in po drugi strani glede na zaznavanje upoštevne javnosti.
Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo videz proizvoda samega, so enaka kot tista, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk.
Vendar v okviru uporabe teh meril ni nujno, da upoštevna javnost tridimenzionalno znamko, ki ima videz proizvoda, zaznava vedno enako kot besedno ali figurativno znamko, ki jo sestavlja znak, neodvisen od videza proizvoda, ki ga znamka označuje. Povprečni porabniki dejansko niso vajeni sklepati o izvoru proizvoda iz oblike proizvodov ali njihove embalaže, če ni kakršnega koli grafičnega ali besednega elementa, zato bi lahko bilo težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot besedne ali figurativne.
Poleg tega bolj ko se oblika, za katero je zahtevana registracija, približuje najverjetnejši obliki, ki jo ima zadevni proizvod, bolj je verjetno, da navedena oblika nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. V teh okoliščinah ima le znamka, ki se bistveno razlikuje od standarda ali navad sektorja in zaradi tega izpolnjuje bistveno nalogo označbe izvora, tudi razlikovalni učinek v smislu navedene določbe.
Nazadnje, da bi se presodilo, ali upoštevna javnost lahko dojame določeno obliko, ki je sestavljena iz več sestavnih delov, kot označbo izvora, je treba upoštevati celoten vtis te povezave, kar pa ni nezdružljivo z zaporednim preizkusom različnih oblikovnih elementov te znamke.
(Glej točke od 92 do 94 in od 96 do 99.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 103, 104 in od 106 do 110.)
7. Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti preprečuje, da bi bili znaki ali označbe, ki jih navaja, pridržani le enemu podjetju zaradi njihove registracije kot znamke. Cilj te določbe je splošni interes, ki zahteva, da smejo take znake ali označbe vsi svobodno uporabljati Ti znaki in označbe so tisti, ki pri običajni uporabi z vidika upoštevne javnosti lahko označujejo proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, bodisi neposredno bodisi z omembo ene od njihovih bistvenih lastnosti. Iz tega izhaja, da mora imeti znak za to, da se zanj uporablja prepoved iz navedene določbe, dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali storitvami, in sicer tako, da zadevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zadevnih proizvodov in storitev ali eno od njihovih lastnosti.
Nazadnje, presoja opisnega značaja znaka se lahko opravi samo glede tega, kako to razume zadevna javnost, in glede zadevnih proizvodov ali storitev. Opisnost znamke se namreč presoja glede na proizvode in storitve, za katere je bila znamka registrirana, upoštevati pa je treba tudi, kako kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev domnevno zaznava povprečen potrošnik, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.
(Glej točke od 116 do 120.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 123 do 125.)
9. Na podlagi člena 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti je treba odločbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) obrazložiti. Ta obveznost ima enak obseg kot tista, določena v členu 253 ES.
Obveznost obrazložitve posameznih odločb ima dvojni namen, po eni strani to, da se lahko zainteresirana stranka seznani z razlogi sprejetega ukrepa, da bi lahko branila svoje pravice, in po drugi strani to, da lahko Sodišče Unije opravi svoj nadzor glede zakonitosti odločbe.
Od odborov za pritožbe ni mogoče zahtevati, naj podajo podrobno obrazložitev, ki bi izčrpno in dosledno sledila vsem trditvam strank v postopku pred njimi. Obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih so bili zadevni ukrepi sprejeti, pristojnemu sodišču pa, da razpolaga z dovolj elementi za sodni nadzor.
(Glej točke od 135 do 137.)