SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 16. decembra 2015

Zadeva F‑118/14

Wolfgang Bärwinkel

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Reforma Kadrovskih predpisov – Prehodna pravila v zvezi z razvrstitvijo vrst delovnih mest – Člen 30(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Pojem akta, ki posega v položaj – Odločba, s katero je priznano, da imajo nekateri uradniki posebne odgovornosti – Nevključitev imena tožeče stranke na prvi seznam 34 uradnikov, za katere je priznano, da imajo posebne odgovornosti – Zahteve, ki se nanašajo na predhodni postopek – Neobstoj pritožbe v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov – Člen 81 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero W. Bärwinkel v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe št. 6/14 generalnega sekretarja Sveta Evropske unije z dne 1. januarja 2014, s katero so bili uradniki z nazivi od AD 9 do AD 14, ki imajo posebne odgovornosti, v obdobju pred 31. decembrom 2015 razvrščeni v vrsto delovnega mesta „vodja oddelka ali enakovredna funkcija“ ali „svetovalec ali enakovredna funkcija“, in odločbe generalnega sekretarja Sveta z dne 13. januarja 2014, s katero je bilo 34 uradnikov te institucije razvrščenih v vrsto delovnega mesta „vodja oddelka ali enakovredna funkcija“ na podlagi odločbe št. 6/14.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Splošni akt – Tožba uradnika zoper odločbo institucije o določbah za izvajanje člena 30(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91, in Priloga XIII, člen 30(3))

2.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Zavrnitev vpisa na seznam uradnikov, za katere je priznano, da imajo posebne odgovornosti znotraj institucije – Nevpis zaradi spremembe Kadrovskih predpisov, ki omejuje karierno napredovanje administratorjev z nazivom AD 12 – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 45 in 90(1), in Priloga XIII, člen 30(3))

3.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Odločba, s katero je priznano, da imajo nekateri uradniki posebne odgovornosti – Pritožba zoper nevpis zadevne osebe na seznam uradnikov, ki jim je to priznano – Nedopustnost

(Člen 336 PDEU; Kadrovski predpisi, členi 45, 90 in 91(1), ter Priloga XIII, člen 30 od (2) do (4))

1.      Ker uradnik ali uslužbenec ni upravičen delovati v interesu prava ali institucij in lahko v utemeljitev tožbe uveljavlja le očitke, ki se nanašajo nanj osebno, je treba predloge za razglasitev ničnosti odločbe institucije o določbah za izvajanje člena 30(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, kakor so bili spremenjeni z Uredbo št. 1023/2013, zavreči kot očitno nedopustne, ne glede na dejstvo, da je želel zadevni uradnik ali uslužbenec to odločbo izpodbiti v pritožbi in da je organ za imenovanja navedeno pritožbo zavrnil po temelju.

Navedena odločba je namreč splošni akt, v katerem ni navedeno končno stališče uprave v zvezi s posamičnim položajem zadevne osebe. Ta odločba zato ni odločba, ki bi nanj vplivala neposredno in posamično.

(Glej točki 40 in 41.)

Napotitev na:

Sodišče: sklep z dne 8. marca 2007, Strack/Komisija, C‑237/06 P, EU:C:2007:156, točka 64;

Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 21. julija 1998, Mellett/Sodišče, T‑66/96 in T‑221/97, EU:T:1998:187, točka 83, in z dne 29. novembra 2006, Agne-Dapper in drugi/Komisija in drugi, T‑35/05, T‑61/05, T‑107/05, T‑108/05 in T‑139/05, EU:T:2006:365, točka 56.

2.      Kar zadeva odločbo uprave o tem, da nekatere uradnike te institucije razvrsti v vrsto delovnega mesta „vodja oddelka ali enakovredna funkcija“, uvedeno z Uredbo št. 1023/2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, na podlagi notranje odločbe o določbah za izvajanje člena 30(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, kakor so bili spremenjeni z navedeno uredbo, navedene odločbe – ker na seznam uradnikov, ki ga določa, ni uvrščeno ime uradnika z nazivom AD 13– ni mogoče šteti za odločbo organa za imenovanja o zavrnitvi tega, da se temu uradniku dovoli odstopanje iz člena 30(3) Priloge XIII k novim Kadrovskim predpisom, ali za odločbo navedenega organa, ki je vplivala na upravičenost zadevnega uradnika do kariere tako, da mu je bila z njo odvzeta možnost napredovanja v naziv AD 14 na podlagi spremenjenih Kadrovskih predpisov.

Tako ugotovitev po eni strani potrjuje dejstvo, da v primeru splošnega akta, ki se izvaja z vrsto posamičnih odločb, ki vplivajo na številne uradnike institucije, neuporabe tega splošnega ukrepa za posamičen primer ni mogoče šteti za odločbo – niti za odločbo zaradi molka organa – o zavrnitvi zahteve, kot je določena v členu 90(1) Kadrovskih predpisov.

Na področju napredovanja lahko po drugi strani uradnik, čigar ime ni na letnem seznamu uradnikov, ki lahko napredujejo, vloži pritožbo neposredno zoper ta seznam, saj nevključitev imena uradnika na ta edini seznam zaradi obveznosti organa za imenovanja da letno izvede napredovalne postopke, pomeni, da je ta organ, ki mora vsako leto opraviti primerjalno oceno uspešnosti vseh uradnikov, zavrnil napredovanje zadevne osebe v zadevnem napredovalnem obdobju, kar kaže na končno presojo navedenega organa o njegovem položaju.

Toda to ne velja za odstopanje iz člena 30(3) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom, ki je poleg tega izbirno in ne zahteva primerjalne ocene uspešnosti, kot jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov. Prvič, zakonodajalec Unije je v tej določbi z uporabo izrazov „lahko […] uvrsti“ namreč vsem organom za imenovanja dal zgolj možnost, da uporabijo ali ne uporabijo to odstopanje, pri čemer je uresničitev te možnosti omejil časovno, saj morajo biti odločba ali odločbe organa za imenovanja sprejete pred 31. decembrom 2015, in številčno, saj jo lahko uporabi le določeno število uradnikov, ki ustreza 5 % uradnikov funkcionalne skupine AD, zaposlenih na dan 31. decembra 2013.

Drugič, to, da so v notranji odločbi o določbah za izvajanje člena 30(3) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom uporabljeni izrazi „lahko opredeli“, „lahko uvrsti“ in „kadar koli med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2015“, jasno kaže, da organ za imenovanja v tej odločbi ni odločil, da mora uporabiti odstopanje iz člena 30(3) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom, in tudi ne, da bo to storil z eno samo odločbo o razvrstitvi.

(Glej točke od 47 do 51.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 16. oktobra 1980, Hochstrass/Sodišče, 147/79, EU:C:1980:238, točka 3;

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 19. oktobra 2006, Buendía Sierra/Komisija, T‑311/04, EU:T:2006:329, točka 108 in navedena sodna praksa.

3.      Kar zadeva odstopanje na področju napredovanja administratorjev z nazivom AD 12 ali višjem, ki ga določa člen 30(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, kakor so bili spremenjeni z Uredbo št. 1023/2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, če je uradnik želel pridobiti ugodnost v zvezi z navedenim odstopanjem, mu ni bilo treba vložiti pritožbe zoper njegov nevpis na seznam uradnikov, upravičenih do navedenega odstopanja in razvrščenih v vrsto delovnega mesta „vodja oddelka ali enakovredna funkcija“, temveč je moral pri organu za imenovanja vložiti zahtevo na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, to zahtevo pa je vsekakor moral vložiti pred iztekom roka iz te določbe, torej pred 31. decembrom 2015.

Možnost odstopajoče razvrstitve iz člena 30(3) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom je namreč mogoče uporabiti do 31. decembra 2015. Poleg tega v nasprotju z obvezno razvrstitvijo iz člena 30(2) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom ta možnost odstopajoče razvrstitve ni povezana z delovnimi mesti in funkcijami uradnikov, kakršna zasedajo in opravljajo na dan 31. decembra 2013, temveč je, nasprotno, povezana z odgovornostmi, ki morajo biti „posebne“, kakršne opravljajo na dan, ko organ za imenovanja to možnost uporabi, pri čemer je treba poudariti, da ta izbirna razvrstitev na podlagi člena 30(4) Priloge XIII k spremenjenim Kadrovskim predpisom ni več veljavna, če sprememba funkcij ustreza drugi vrsti delovnega mesta.

(Glej točki 55 in 56.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 16. julija 2015, FG/Komisija, F‑20/15, EU:F:2015:93, točki 31 in 66.