Zadeva T‑125/12
Viasat Broadcasting UK Ltd
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Javna radiotelevizija – Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom – Pomoč danskih organov danski javni radioteleviziji TV2/Danmark – Javno financiranje za kritje stroškov opravljanja obveznosti javne službe – Združljivost pomoči – Sodba Altmark“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 24. septembra 2015
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije o koncu postopka v zvezi s pomočmi – Podjetje, ki je konkurent podjetja, ki je prejelo pomoč – Pravica do vložitve tožbe – Pogoji
(člena 108(2) in (3) PDEU in 263, četrti odstavek, PDEU)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem nalog javne službe – Izključitev –Pogoji iz sodbe Altmark
(člen 107(1) PDEU)
3. Konkurenca – Podjetja pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Presoja združljivosti pomoči z notranjim trgom – Merila
(člen 106(2) PDEU)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi za pokritje stroškov, ki jih je imelo podjetje v zvezi z opravljanjem javnih storitev – Razlikovanje med testom Altmark, namenjenim ugotavljanju obstoja pomoči, in testom iz člena 106(2) PDEU, ki omogoča ugotavljanje združljivosti pomoči z notranjim trgom
(člena 106(2) PDEU in 107(1) PDEU)
5. Konkurenca – Podjetja pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Presoja združljivosti pomoči z notranjim trgom – Merila – Neupoštevnost pogojev iz sodbe Altmark za preizkus sorazmernosti pomoči
(člen 106(2) PDEU)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic – Zavezujoč učinek – Sodni nadzor
(člen 106(2) PDEU; Obvestilo Komisije 2001/C 320/05)
7. Konkurenca – Podjetja pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Javni razpis, ki ni potreben za to, da se podjetju zaupa taka naloga
(člen 106(2) PDEU)
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije o združljivosti pomoči z notranjim trgom
(člena 106(2) PDEU in 296 PDEU)
9. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega razloga – Meje
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 34 do 36.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 55 do 59 in od 80 do 83.)
3. Da bi bila državna pomoč v smislu člena 107 PDEU lahko razglašena za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 106(2) PDEU, morajo biti izpolnjeni ti pogoji. S prvim pogojem, ki se nanaša na opredelitev javne službe, je zahtevano, da je zadevna storitev dejansko storitev splošnega gospodarskega pomena in da jo država članica jasno opredeli kot takšno storitev. Z drugim pogojem, ki se nanaša na pooblastilo za opravljanje javne službe, je zahtevano, da je država članica prejemnemu podjetju izrecno naložila opravljanje zadevne javne službe. Nazadnje, tretji pogoj temelji na pojmu sorazmernosti. V skladu s tem pogojem je treba financiranje podjetja, ki mu je naložena obveznost javne službe, šteti za združljivo z notranjim trgom, če bi uporaba pravil o konkurenci iz Pogodbe DEU – kot je prepoved državnih pomoči – ovirala izvajanje posebnih nalog, dodeljenim temu podjetju, saj odstopanje od pravil o konkurenci ne sme prizadeti razvoja trgovine v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.
(Glej točko 61.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 63 in 77.)
5. Na področju državnih pomoči glede uporabe člena 106(2) PDEU se sicer tretji pogoj Altmark, v skladu s katerim nadomestilo ne sme presegati tega, kar je nujno potrebno za kritje vseh ali le dela stroškov, ki nastanejo z opravljanjem obveznosti javne službe ob upoštevanju pri tem nastalih prihodkov in razumnega dobička zaradi opravljanja teh obveznosti, v precejšnji meri ujema z merilom sorazmernosti v okviru uporabe te določbe.
Vendar so, čeprav je v obeh primerih v bistvu uporabljeno isto merilo, okoliščine in cilj njegove uporabe v vsakem primeru različni. Če se namreč uporabi člen 106(2) PDEU, ne gre več za ugotovitev, ali je storitev splošnega gospodarskega pomena opravljena v običajnih tržnih pogojih, temveč se s presojo sorazmernosti pomoči prepreči, da bi izvajalec, ki mu je naložena storitev splošnega gospodarskega pomena, prejel finančna sredstva, večja od neto stroškov javne službe. Iz tega sledi, da vprašanje, ali bi lahko podjetje, ki mu je naloženo opravljanje radiodifuzne storitve splošnega gospodarskega pomena, izpolnjevalo svojo obveznost opravljanja javne službe po nižjih stroških, ni upoštevno za presojo združljivosti državnega financiranja te službe z vidika pravnih pravil Unije o državnih pomočeh.
Drugače povedano, stroški storitve splošnega gospodarskega pomena, ki jih je treba upoštevati pri uporabi člena 106(2) PDEU, so dejanski stroški te storitve, kakršni so – in ne, kakršni bi mogli ali morali biti – na podlagi objektivnih in preglednih meril za izračun, ki temeljijo na primeru povprečnega, dobro vodenega in ustrezno opremljenega podjetja. V teh okoliščinah se za oceno dejanskih stroškov storitve splošnega gospodarskega pomena, kadar mora Komisija – če nima na voljo dokazov, ki bi omogočali točen izračun teh stroškov – opraviti oceno, upošteva merilo sorazmernosti. Bolj splošno povedano, to, da pomoč, namenjena kritju stroškov storitve splošnega gospodarskega pomena, ni združljiva z notranjim trgom, kadar njen znesek presega dejanske stroške te storitve, je treba ugotoviti na podlagi načela sorazmernosti. Zato morebitno neizpolnjevanje drugega pogoja Altmark, v skladu s katerim morajo biti merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, določena vnaprej ter objektivno in pregledno, in četrtega pogoja Altmark, ki določa, da je treba, če podjetje, katerega naloga je opravljanje obveznosti javne službe, ni izbrano s postopkom oddaje javnega naročila, ki omogoča izbiro ponudnika, ki lahko te storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost, višino potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno, zato da lahko zadosti zahtevam javne službe, imelo pri opravljanju teh obveznosti ob upoštevanju pri tem nastalih prihodkov in razumnega dobička – čeprav je upoštevno za preučitev vprašanja, ali je taka storitev opravljena v običajnih tržnih pogojih – ni upoštevno pri presoji sorazmernosti pomoči v okviru uporabe člena 106(2) PDEU.
(Glej točke od 84 do 90.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 95 do 98.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 99.)
8. Na področju državnih pomoči to, da v sklepu ni nobenih navedb o vlogi drugega in četrtega pogoja Altmark pri presoji združljivosti zadevnih ukrepov z notranjim trgom, ni posledica napačnega sklepanja Komisije ali nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa, ampak dejstva, da je v tem sklepu uporabljen drugačen obseg analize od tistega, ki ga zagovarja tožeča stranka.
Poleg tega ni mogoče ugotoviti, da je bila kršena obveznost obrazložitve, ker je Komisija v tem sklepu natančno obrazložila, zakaj je upravičeno šteti, da so zadevni ukrepi glede na sporočilo, ki se nanaša na uporabo pravil o državnih pomočeh za javne radiotelevizijske storitve, združljivi z notranjim trgom, in ker tožeča stranka glede te obrazložitve ne navaja nobenih očitkov.
(Glej točki 103 in 104.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 113 do 116.)