Tožba, vložena 26. oktobra 2020 – Republika Poljska/Evropski parlament, Svet Evropske unije
(Zadeva C-553/20)
Jezik postopka: poljščina
Stranke
Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, pełnomocnik)
Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije
Predlog
razglasitev ničnosti člena 1, točka 6(d) Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi1 ;
naložitev stroškov postopka Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.
Podredno, če bi Sodišče menilo, da izpodbijane določbe Uredbe 2020/1054 ni mogoče ločiti od preostalega dela te uredbe brez sprememb njene vsebine, Republika Poljska predlaga razglasitev ničnosti Uredbe 2020/1054 v celoti.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Republika poljska zoper izpodbijane določbe Uredbe 2020/1054 uveljavlja naslednje tožbene razloge:
1. Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti (člen 5(4) PDEU), ker naj bi bili kraji, kjer so vozniki dolžni počivati, določeni samovoljno;
2. tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 91(2) PDEU, ki naj bi bili ukrepi sprejeti brez upoštevanja njihovega učinka na kakovost življenja in raven zaposlenosti v nekaterih regijah ter na delovanje prometne infrastrukture;
3. tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 94 PDEU, ker so bili ukrepi sprejeti brez upoštevanja gospodarskega položaja prevoznikov;
4. tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, ker je bila določba pripravljena z netočnimi izrazi, ki ne omogočajo določitve obveznosti, ki iz nje izhajajo;
5. razlog, ki se nanaša na kršitev člena 11 PDEU in člena 27 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zaradi kršitev zahtev varstva okolja.
Republika Poljska zlasti trdi, da je z izpodbijano določbo kršeno načelo sorazmernosti. Zaradi sprejetja neustreznih meril, ki določajo, v katerih krajih bi morali počivati vozniki, je bilo kršeno načelo proste uporabe časa voznikov med počitkom, ki izhaja iz Uredbe št. 561/2006. Istočasno so bila cestnim prevoznikom naložena pretirana bremena, ki bodo imela negativen učinek ne le na položaj posameznih podjetnikov, zlasti malih in srednje velikih, in na trg prevoznih storitev, temveč tudi na naravno okolje. Negativne učinke uporabe izpodbijanega ukrepa bodo občutili zlasti podjetniki iz držav zunaj središča Evropske unije. Hrati sprejeta rešitev ni objektivno utemeljena ob upoštevanju položaja voznikov. Ne odraža niti posebne narave reguliranih storitev.
____________
1 UL 2020, L 249, str. 1.