SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 12. decembra 2014(*)
„Damping – Uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Kitajske – Pregled – Člen 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 – Pravica do obrambe – Napačno ugotovljeno dejansko stanje – Očitna napaka pri presoji – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T‑643/11,
Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd s sedežem v Suzhouju (Kitajska),
Crown Gabelstapler GmbH & Co. KG s sedežem v Rodingu (Nemčija),
ki ju zastopajo K. Neuhaus, H.‑J. Freund in B. Ecker, odvetniki,
tožeči stranki,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopajo J.‑P. Hix, zastopnik, sprva skupaj z G. Berrischem in A. Polcynom, nato z A. Polcynom in D. Geradinom, odvetniki,
tožena stranka,
ob intervenciji
Evropske komisije, ki jo zastopajo J.‑F. Brakeland, M. França in A. Stobiecka-Kuik, zastopniki,
intervenientka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1008/2011 z dne 10. oktobra 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, poslanih iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Tajske ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 268, str. 1), v delu, ki se nanaša na tožeči stranki,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka, sodnica, in V. Kreuschitz (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: N. Rosner, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. februarja 2014
izreka naslednjo
Sodbo(1)
Dejansko stanje
[…]
Postopek in predlogi strank
[…]
Pravo
1.1. Dopustnost
[…]
2.2. Utemeljenost
35 V tej zadevi tožeči stranki navajata tri tožbene razloge. V prvem tožbenem razlogu menita, da so jima bile kršene pravica do poštenega sojenja, pravica do obrambe in pravica do izjave. V drugem tožbenem razlogu menita, da je Svet v uvodnih izjavah 58 in 60 izpodbijane uredbe napačno ugotovil dejansko stanje. Nazadnje, v tretjem tožbenem razlogu menita, da preudarki, v skladu s katerimi naj bi obstajali škoda ter vzročna zveza med domnevnim dampinškim uvozom in verjetnostjo nadaljnje škode, če bi bili protidampinški ukrepi odpravljeni, temeljijo na več očitnih napakah pri presoji.
Prvi tožbeni razlog: kršitev procesnih pravic tožečih strank
36 Tožeči stranki v bistvu menita, da so jima bile kršene pravica do poštenega sojenja, pravica do obrambe in pravica do izjave, ker naj bi Svet samovoljno prezrl njuno oceno škode za obdobje od leta 2007 do leta 2009, ki sta jo predložili v dopisu z dne 25. julija 2011. To neupoštevanje naj bi dokazovalo dejstvo, da je v uvodni izjavi 60 izpodbijane odločbe po mnenju tožečih strank napačno navedeno, da sta preučili razvoj škode za obdobje med letom 2009 in OPP. Po njunem mnenju pravica do izražanja mnenja ne more biti omejena na preprosto pravico do možnosti predložitve stališč, ampak Svetu nalaga, da mora v celoti upoštevati trditve, ki sta jih navedli v dopisu z dne 25. julija 2011. Zato naj bi Svet, s tem ko ni preučil tega dopisa, kršil njuno pravico do poštenega sojenja in člen 11(2), tretji pododstavek, osnovne uredbe.
37 Svet nasprotuje temu, da je kršil procesne pravice tožečih strank ali člen 11(2), tretji pododstavek, osnovne uredbe.
38 V zvezi s trditvijo tožečih strank, da sta jima bili kršeni pravica do obrambe in pravica do izjave, je treba spomniti, da je spoštovanje pravice do obrambe temeljno načelo prava Unije, katerega sestavni del je pravica do izjave (glej v tem smislu sodbe z dne 12. februarja 1992, Nizozemska in drugi/Komisija, C‑48/90 in C‑66/90, Recueil, EU:C:1992:63, točka 44; z dne 29. junija 1994, Fiskano/Komisija, C‑135/92, Recueil, EU:C:1994:267, točka 39; z dne 24. oktobra 1996, Komisija/Lisrestal in drugi, C‑32/95 P, Recueil, EU:C:1996:402, točka 21; z dne 22. novembra 2012, M., C‑277/11, ZOdl., EU:C:2012:744, točka 82, in z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, ZOdl., EU:C:2013:518, točka 98), ki velja za vse (glej v tem smislu sodbo z dne 18. decembra 2008, Sopropé, C‑349/07, ZOdl., EU:C:2008:746, točka 36).
39 Ta pravica, ki je bistvena za spoštovanje pravice do obrambe v postopku pred sprejetjem akta, ki posega v položaj, je poleg tega izrecno zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki ima na podlagi člena 6(1) PEU enako pravno veljavnost kot Pogodbi. Zlasti člen 41(2)(a) Listine o temeljnih pravicah namreč določa, da ima vsakdo pravico, da institucije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in da ta pravica vključuje predvsem pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene.
40 Poleg tega je bilo v okoliščinah postopkov protidampinških preiskav razsojeno, da je spoštovanje pravice do obrambe in pravice do izjave v teh postopkih temeljno (glej v tem smislu sodbo z dne 16. februarja 2012, Svet/Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP, C‑191/09 P in C‑200/09 P, ZOdl., EU:C:2012:78, točka 77 in navedena sodna praksa).
41 Spoštovanje teh pravic pomeni, da mora biti zainteresiranim podjetjem med upravnim postopkom omogočeno, da primerno predstavijo svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju dampinga in škode, ki naj bi s tem nastala (sodbi z dne 27. junija 1991, Al-Jubail Fertilizer/Svet, C‑49/88, Recueil, EU:C:1991:276, točka 17, in z dne 11. julija 2013, Hangzhou Duralamp Electronics/Svet, T‑459/07, EU:T:2013:369, točka 110).
42 Vendar v obravnavanem primeru tožeči stranki nista dokazali, da jima ni bilo omogočeno primerno predstaviti svojih stališč o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, ki jih instituciji Unije navajata v podporo svojemu sklepu o ohranitvi protidampinških dajatev. Poleg tega nista navedli nobenega elementa, ki ga nista mogli uveljavljati in za katerega jima ni bila dana možnost, da ga predložita institucijam Unije.
43 Tožeči stranki institucijam Unije očitata, da niso upoštevale njunih stališč. Vendar pa zatrjevano neupoštevanje njunih stališč ni kršitev njune pravice do obrambe in pravice do izjave. Čeprav se za spoštovanje teh pravic zahteva, da morajo institucije Unije tožečim strankam omogočiti, da primerno predstavijo svoja stališča, pa od teh institucij ni mogoče zahtevati, da morajo ta stališča tudi sprejeti. Primernost predložitve stališč tožečih strank zahteva le, da je bilo stališče mogoče pravočasno predložiti, da so se institucije Unije z njim lahko seznanile in z vso potrebno pozornostjo preučile, ali je upoštevno za vsebino akta, ki se sprejema (glej v tem smislu sodbi z dne 1. oktobra 2009, Foshan Shunde Yongjian Housewares & Hardware/Svet, C‑141/08 P, ZOdl., EU:C:2009:598, točke 97, 98 in 102, ter zgoraj v točki 38 navedena sodba Sopropé, EU:C:2008:746, točki 49 in 50).
44 Zato tožeči stranki nepravilno trdita, da je bila kršena njuna pravica do obrambe ali pravica do izjave.
45 V zvezi s trditvijo tožečih strank, da je kršena njuna pravica do poštenega sojenja, je treba opozoriti, da sta Komisija in Svet, čeprav ju ni mogoče šteti za „sodišče“ v smislu člena 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (glej v tem smislu sodbi z dne 29. oktobra 1980, van Landewyck in drugi/Komisija, od 209/78 do 215/78 in 218/78, EU:C:1980:248, točka 81, in z dne 7. junija 1983 Musique Diffusion française in drugi/Komisija, od 100/80 do 103/80, Recueil, EU:C:1983:158, točka 7), v okviru upravnega postopka zavezana spoštovati temeljne pravice Unije, med katerimi je pravica do dobrega upravljanja, določena v členu 41 Listine o temeljnih pravicah. Natančneje, za upravni postopek pred Komisijo in Svetom na področju obrambe pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Unije, se uporablja člen 41, in ne člen 47 Listine (glej po analogiji sodbo z dne 11. julija 2013, Ziegler/Komisija, C‑439/11 P, ZOdl., EU:C:2013:513, točka 154 in navedena sodna praksa).
46 Zato je treba očitek tožečih strank razumeti kot trditev, da je bila kršena pravica do dobrega upravljanja, ker njuna stališča iz dopisa z dne 25. julija 2011 niso bila ustrezno upoštevana. Ta pravica predpostavlja dolžnost skrbnega ravnanja, ki pristojni instituciji nalaga, da skrbno in nepristransko preveri vse upoštevne vidike posameznega primera (glej v tem smislu sodbe z dne 21. novembra 1991, Technische Universität München, C‑269/90, Recueil, EU:C:1991:438, točka 14; z dne 6. novembra 2008, Nizozemska/Komisija, C‑405/07 P, ZOdl., EU:C:2008:613, točka 56, in z dne 16. septembra 2013, ATC in drugi/Komisija, T‑333/10, ZOdl., EU:T:2013:451, točka 84).
47 V tem primeru je Svet v uvodni izjavi 60 izpodbijane uredbe navedel:
„Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je v pripombah k razkritju trdil, da nekateri kazalniki, med drugim proizvodnja, obseg prodaje, dobičkonosnost, izkoriščenost zmogljivosti in zaposlovanje pravzaprav ne kažejo negativnega razvoja industrije Unije. Vendar je družba pregledala le razvoj med letom 2009 in OPP, za oceno škode pa je treba upoštevati celoten razvoj industrije Unije v obravnavanem obdobju, tj. med letom 2007 in OPP. Kot je pojasnjeno (glej uvodne izjave 43 do 49[)], so se v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode, ki jih je navedel kitajski izvoznik, razvijali v negativno smer.“
48 Iz branja dopisa tožečih strank z dne 25. julija 2011 je razvidno, da je res, da tožeči stranki samo za obdobje od leta 2009 do OPP trdita, da proizvodnja, dobičkonosnost, izkoriščenost zmogljivosti in zaposlovanje v industriji Unije ne kažejo negativnega, ampak pozitiven razvoj.
49 Pri tem je treba drugi stavek uvodne izjave 60 izpodbijane uredbe [„Vendar je družba pregledala le razvoj med letom 2009 in OPP, za oceno škode pa je treba upoštevati celoten razvoj industrije Unije v obravnavanem obdobju, tj. med letom 2007 in OPP“] brati in razumeti ob upoštevanju prvega stavka te uvodne izjave. Čeprav je res, da tožeči stranki v dopisu z dne 25. julija 2011 navajata tudi obravnavano obdobje, pa se presoja, da nekateri dejavniki ne kažejo negativnega razvoja, nanaša samo na razvoj v obdobju od leta 2009 do OPP.
50 Zato tožeči stranki nepravilno trdita, da sta instituciji pri presoji v uvodni izjavi 60 izpodbijane uredbe v bistvu kršili dolžnost skrbnega ravnanja.
51 Nazadnje, v zvezi s trditvijo tožečih strank, da sta instituciji v bistvu kršili dolžnost skrbnega ravnanja in člen 11(2), tretji pododstavek, osnovne uredbe, ker nista upoštevali drugih elementov njunih stališč iz dopisa z dne 25. julija 2011, je treba spomniti, da na podlagi te določbe institucije Unije sprejmejo sklepe ob upoštevanju vseh relevantnih in ustrezno dokumentiranih dokazov, predloženih v zvezi z vprašanjem, ali je verjetno oziroma ni verjetno, da bi konec protidampinških ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.
52 Iz zgoraj navedenih razlogov instituciji v izpodbijani uredbi nista spregledali trditev tožečih strank iz dopisa z dne 25. julija 2011, da ni bilo negativnega razvoja proizvodnje, dobičkonosnosti, izkoriščenosti zmogljivosti in zaposlovanja v industriji Unije. Poleg tega je iz uvodne izjave 59 izpodbijane uredbe razvidno, da sta instituciji upoštevali razvoj dobičkonosnosti, proizvodnje, obsega prodaje, izkoriščenosti zmogljivosti, stopnje zaposlenosti in produktivnosti v Uniji v obdobju med letom 2007 in OPP. Torej sta instituciji te elemente upoštevali za obravnavano obdobje. V zvezi s tem, da tožeči stranki glede na stališča iz njunega dopisa z dne 25. julija 2011 menita, da sta instituciji te elemente napačno presodili, je treba ugotoviti, da se to izpodbijanje nanaša na utemeljenost presoje v izpodbijani uredbi, ki je predmet tretjega tožbenega razloga, zato ne spada v nadzor formalne zakonitosti omenjene uredbe. Iz tega sledi, da je treba očitek tožečih strank, da sta instituciji kršili dolžnost skrbnega ravnanja in člen 11(2), tretji pododstavek, osnovne uredbe, ker naj ne bi ustrezno upoštevali elementov njunih stališč iz dopisa z dne 25. julija 2011, zavrniti.
53 Iz navedenih razlogov je treba zavrniti prvi tožbeni razlog tožečih strank, ki se nanaša na kršitev njunih procesnih pravic.
Drugi tožbeni razlog: napačno ugotovljeno dejansko stanje
Uvod
[…]
Prvi del drugega tožbenega razloga
[…]
Drugi del drugega tožbenega razloga
[…]
Tretji del drugega tožbenega razloga
[…]
Sklep
[…]
Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji
Uvod
[…]
Prvi del tretjega tožbenega razloga
– Očitne napake pri presoji in kršitve členov 11(2) ter 3(2), (6) in (7) osnovne uredbe
[…]
– Pomanjkljiva obrazložitev
[…]
– Sklep
[…]
Drugi del tretjega tožbenega razloga
– Uvod
[…]
– Presoje iz uvodnih izjav 58 in 59 izpodbijane uredbe
[…]
– Presoje iz uvodne izjave 61 izpodbijane uredbe
[…] (ni prevedeno)
– Presoje iz uvodne izjave 62 izpodbijane uredbe
[…]
– Presoje iz uvodne izjave 64 izpodbijane uredbe
[…]
– Sklep
[…]
Stroški
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd in Crown Gabelstapler GmbH & Co. KG nosita svoje stroške in štiri petine stroškov Sveta Evropske unije.
3. Svet nosi eno petino svojih stroškov.
4. Evropska komisija nosi svoje stroške.
M. Prek | I. Labucka | V. Kreuschitz |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. decembra 2014.
Podpisi
Kazalo
Dejansko stanjeII – 2
Postopek in predlogi strankII – 2
PravoII – 2
1. 1. DopustnostII – 2
2. 2. UtemeljenostII – 2
Prvi tožbeni razlog: kršitev procesnih pravic tožečih strankII – 3
Drugi tožbeni razlog: napačno ugotovljeno dejansko stanjeII – 6
UvodII – 6
Prvi del drugega tožbenega razlogaII – 6
Drugi del drugega tožbenega razlogaII – 6
Tretji del drugega tožbenega razlogaII – 6
SklepII – 6
Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presojiII – 7
UvodII – 7
Prvi del tretjega tožbenega razlogaII – 7
– Očitne napake pri presoji in kršitve členov 11(2) ter 3(2), (6) in (7) osnovne uredbeII – 7
– Pomanjkljiva obrazložitevII – 7
– SklepII – 7
Drugi del tretjega tožbenega razlogaII – 7
– UvodII – 7
– Presoje iz uvodnih izjav 58 in 59 izpodbijane uredbeII – 7
– Presoje iz uvodne izjave 61 izpodbijane uredbeII – 7
– Presoje iz uvodne izjave 62 izpodbijane uredbeII – 7
– Presoje iz uvodne izjave 64 izpodbijane uredbeII – 7
– SklepII – 7
StroškiII – 8