Zadeva T-366/00

Scott SA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči – Prodajna cena zemljišča – Odločba, s katero je odrejeno vračilo pomoči, nezdružljive s skupnim trgom – Napake pri izračunu pomoči – Obveznost Komisije v zvezi z izračunom pomoči – Pravice upravičenca do pomoči – Uredba (ES) št. 659/1999 – Člen 13(1)“

Povzetek sodbe

1.      Državne pomoči – Odločba Komisije – Presoja zakonitosti na podlagi podatkov, ki so na voljo med sprejetjem odločbe

2.      Državne pomoči – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrben in nepristranski preizkus

(člen 88 ES)

3.      Državne pomoči – Upravni postopek – Določitev zneska pomoči, ki jo je treba vrniti

(člen 88 ES)

4.      Državne pomoči – Pojem

(člena 87 ES in 88(2) ES)

5.      Državne pomoči – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrben in nepristranski preizkus

(člen 88(2) ES)

6.      Državne pomoči – Upravni postopek – Možnost Komisije, da utemelji svojo odločbo z razpoložljivimi podatki – Pogoj

(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999)

1.      Zakonitost odločbe Komisije v zadevah državnih pomoči se presoja z vidika podatkov, ki jih je imela na voljo Komisija med sprejetjem te odločbe. Zato pred Sodiščem prve stopnje ni mogoče izpodbijati te odločbe s trditvami o dejstvih, ki Komisiji niso znana in se nanje ni sklicevalo v postopku pred njo. Vendar pa iz te sodne prakse ne izhaja, da se dokazov, ki jih je upravičenec do državne pomoči predlagal v ničnostni tožbi, ne bi smelo upoštevati pri presoji zakonitosti odločbe Komisije, če so bili ti dokazi pravilno predloženi Komisiji v upravnem postopku pred sprejetjem odločbe in jih je ta izločila zaradi neupravičenih razlogov.

(Glej točki 45 in 46.)

2.      Čeprav nobena določba postopka nadzora nad državnimi pomočmi iz člena 88 ES med zainteresiranimi strankami upravičencu do pomoči ne daje posebne vloge in ta nima statusa stranke v tem postopku, je Komisija ob upoštevanju svoje obveznosti skrbne in nepristranske preučitve spisa v določenih okoliščinah dolžna upoštevati pripombe upravičenca do pomoči po poteku roka, določenega za zainteresirane stranke v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave.

Za tak primer gre, kadar upravičenec po sestanku med zadevno državo članico in Komisijo, na katerem so sodelovali njegovi predstavniki in v katerem je Komisija v interesu postopka sprejela odločitev, da dovoli, da se v novem roku, ki ga določi ona, lahko predložijo dodatni podatki, predloži podatke o vidiku, za katerega meni, da je pomemben, sporen in ga je težko pojasniti glede na časovno oddaljenost dejstev in glede na vrednost pomoči, ki je bila dodeljena upravičencu.

(Glej točke od 54 do 63.)

3.      Cilj izterjave nezakonite pomoči ni naložitev kazni, ki je pravo Skupnosti ne predvideva, ampak da upravičenec do pomoči izgubi prednost, ki jo je imel na trgu pred konkurenti, in da se vzpostavi položaj, ki je obstajal pred plačilom navedene pomoči. Zato Komisija ne sme iz velikodušnosti do upravičenca naložiti izterjave nižjega zneska od vrednosti pomoči, ki jo je ta prejel, niti izražati svojega neodobravanja glede teže nezakonitosti s tem, da naloži izterjavo zneska, ki je višji od te vrednosti. Zato mora, kolikor to dopuščajo okoliščine primera, natančno določiti vrednost navedene pomoči. Če je zaradi posebnih okoliščin pri presojanju zakonitosti odločbe Komisije mogoča le približna ocena natančne vrednosti pomoči, je ta ocena le dejansko vprašanje, nad katerim mora sodišče Skupnosti izvajati neomejen nadzor, in čeprav je takšna približna ocena dopustna, Komisiji ne daje diskrecijske pravice glede določitve zneska, za katerega naloži izterjavo.

(Glej točke od 94 do 96.)

4.      Ob presoji vrednosti pomoči v obliki prodaje zemljišča po domnevno preferenčni ceni uporaba načela zasebnega investitorja, ki posluje v tržnem gospodarstvu, zahteva določitev prodajne cene, ki bi jo takrat dobili v običajnih tržnih okoliščinah. Komisija ima obveznost, da med preiskavo v okviru člena 88(2) ES na podlagi najzanesljivejše metode določi vrednost nepremičnine. Te obveznosti ne izpolnjuje določitev na podlagi tedanjih stroškov nakupa in ureditve spornega zemljišča, ki jih je imel prodajalec, v obravnavanem primeru zadevni javni organ, v času določitve neposredne in neodvisne ocene vrednosti, ki ga je imelo navedeno zemljišče na trgu na dan sklenitve sporazuma o prenosu. Tržna cena zemljišča ni nujno določena na podlagi stroškov prodajalca, ker nanjo vpliva več dejavnikov, vključno z ravnotežjem med ponudbo in povpraševanjem med prodajo.

(Glej točke od 106 do 108.)

5.      Komisija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v okviru formalnega postopka preiskave državnih pomoči iz člena 88(2) ES, da opravi preizkus z obveznostjo vestne in nepristranske preučitve vseh podatkov o zadevi tako, da si pridobi popolno informacijo o vseh podatkih o zadevi, ker ko je obveščena, da je ocena zneska pomoči, ki jo je dobila na podlagi metode izračuna, ki jo je uporabila, v nasprotju z drugimi ocenami, nastalimi na podlagi drugih metod, ne sprejme potrebnih ukrepov za odstranitev negotovosti, ki so povezane z njeno oceno.

(Glej točki 135 in 136.)

6.      Komisija se lahko na področju državnih pomoči, v skladu z načeli, ki izhajajo iz sodne prakse in so določena z Uredbo št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES], kadar nima nasprotujočih si podatkov udeleženih strank, lahko opre na dejstva, čeprav ta niso pravilna, ki so povzeta v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, ki jih ima na voljo ob sprejetju končne odločbe, če so bili upoštevni dejanski elementi predmeta odredbe Komisije o predložitvi potrebnih podatkov, ki je bila naslovljena na državo članico.

Če Komisija ne zahteva od države članice predložitve podatkov o dejstvih, na katera se namerava opreti, ne more upravičiti morebitnega napačno ugotovljenega dejanskega stanja z utemeljitvijo, da se je med sprejemanjem odločbe, s katero se konča formalni postopek preiskave, lahko oprla samo na elemente podatkov, ki jih je imela takrat na voljo.

Zato če Komisija utemelji odločbo z razpoložljivimi podatki, ki se nanašajo na določene dejanske elemente, ne da bi upoštevala procesne zahteve, ki jih priznava sodna praksa in povzema Uredba št. 659/1999, lahko Sodišče prve stopnje izvede nadzor v zvezi s tem, ali je lahko upoštevanje teh dejanskih elementov pomenilo napačno presojo, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

Poleg tega pravica Komisije, da sprejme odločbo na podlagi razpoložljivih podatkov, vendarle temelji na predpostavki, da so ti podatki zanesljivi, vendar to niso, če so v nasprotju s podatki, ki jih je predložil na primer upravičenec pomoči.

Nesodelovanje države članice namreč ne pomeni, da ravnanje Komisije ni predmet nadzora sodišča Skupnosti. Komisija mora uporabiti vsa pooblastila, da pridobi, kolikor je to mogoče, vse zadevne podatke, in mora pri tem ravnati z vso skrbnostjo. Glede na dejstvo, da ima nalog za izterjavo nezakonite državne pomoči učinke proti tretjim osebam, mora Komisija uporabiti vsa pooblastila, ki jih ima na voljo, da se izogne okoliščinam, v katerih bi nesodelovanje udeležene države članice imelo negativne in neupravičene posledice za te tretje osebe.

(Glej točke od 146 do 149.)