SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 7. novembra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Zračni prevozi – Uredba (EU) št. 1178/2011 – Priloga I, točka FCL.065 – Področje uporabe ratione temporis – Direktiva 2000/78/ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Diskriminacija na podlagi starosti – Člen 2(5) – Člen 4(1) – Nacionalna ureditev, ki določa samodejno prenehanje delovnega razmerja ob dopolnitvi 60. leta starosti – Piloti zrakoplovov – Zaščita nacionalne varnosti“
V zadevi C‑396/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) z odločbo z dne 24. aprila 2018, ki je na Sodišče prispela 15. junija 2018, v postopku
Gennaro Cafaro
proti
DQ,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), podpredsednica Sodišča, M. Safjan, L. Bay Larsen, sodnika, in C. Toader, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. aprila 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za G. Cafara S. Assennato in G. Sacconi, avvocati,
– za DQ G. Guancioli in P. Busco, avvocati,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. De Socio, avvocato dello Stato,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo V. Di Bucci, D. Martin, W. Mölls in C. Valero, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 26. junija 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke FCL.065 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 311, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012 z dne 30. marca 2012 (UL 2012, L 100, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1178/2011), in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Gennarom Cafarom in njegovim nekdanjim delodajalcem, družbo DQ, zaradi samodejnega prenehanja njegovega delovnega razmerja, ker je dopolnil 60 let.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 1178/2011
3 Člen 1 Uredbe št. 1178/2011 določa:
„Ta uredba določa natančna pravila za:
1. različne ratinge za licence pilotov, pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic licenc, privilegije in odgovornosti imetnikov licenc, pogoje za spremembo veljavnih nacionalnih licenc pilotov in nacionalnih licenc letalskih inženirjev v licence za pilote ter pogoje za sprejetje licenc iz tretjih držav;
[…]“
4 Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:
„[…] V tej uredbi:
1. ‚licenca iz dela FCL‘ pomeni licenco za kabinsko osebje, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge I;
[…]“
5 Člen 12 navedene uredbe, naslovljen „Začetek veljavnosti in uporaba“, določa:
„1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 8. aprila 2012.
1b. Ne glede na odstavek 1 se lahko države članice odločijo, da do 8. aprila 2013 ne uporabljajo določb prilog I do IV.
[…]
7. Če država članica uporabi določbe iz odstavkov 1b do 6, o tem obvesti [Evropsko komisijo] in [Evropsko agencijo za varnost v letalstvu]. V obvestilu opiše razloge za takšno odstopanje ter program za izvajanje načrtovanih ukrepov in njihov časovni razpored.
[…]“
6 Točka FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011, naslovljena „Omejitev privilegijev imetnikov licenc, starih 60 let ali več, v komercialnem zračnem prevozu“, določa:
„(a) Starost 60–64. Letala in helikopterji. Imetnik pilotske licence, ki je dopolnil 60 let, kot pilot ne upravlja zrakoplova, s katerim se opravlja komercialni zračni prevoz, razen:
1. kot član posadke z več piloti, in
2. če je navedeni imetnik edini pilot v letalski posadki, ki je dopolnil 60 let.
(b) Starost 65 let. Imetnik pilotske licence, ki je dopolnil 65 let, kot pilot ne upravlja zrakoplova, s katerim se opravlja komercialni zračni prevoz.“
Direktiva 2000/78
7 V uvodni izjavi 23 Direktive 2000/78 je navedeno:
„Pod zelo omejenimi pogoji je različno obravnavanje upravičeno, kadar neka značilnost, povezana z vero ali prepričanjem, hendikepiranostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo, predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna. Takšni pogoji bi morali biti navedeni v informacijah, ki jih države članice dajo Komisiji.“
8 Člen 1 te direktive določa, da je namen te direktive opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.
9 Člen 2 navedene direktive, naslovljen „Koncept diskriminacije“, določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. V smislu odstavka 1:
(a) se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
[…]
5. Ta direktiva ne vpliva na ukrepe, izhajajoče iz nacionalne zakonodaje, ki so v demokratični družbi nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter varstvo pravic in svoboščin drugih.“
10 Člen 4(1) te direktive določa:
„Ne glede na člen 2(1) in (2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov iz člena 1, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna.“
Italijansko pravo
11 Iz predložitvene odločbe izhaja, da je družba DQ letalski prevoznik, ustanovljen na podlagi člena 25 Legge n. 124 ‐ Sistema di informazione per la sicurezza della Republica e nuova disciplina del segreto (zakon št. 124 o informacijskem sistemu za državno varnost in o novih pravilih o razvrščanju tajnih podatkov) z dne 3. avgusta 2007 (GURI št. 187 z dne 13. avgusta 2007, str. 4), ki opravlja zaupne dejavnosti za potrebe tajne službe italijanske države za zaščito nacionalne varnosti.
12 V členu 744, četrti odstavek, codice della navigazione (zakon o letalstvu) so zrakoplovi javnih ali zasebnih subjektov, ki opravljajo dejavnosti, povezane z zaščito nacionalne varnosti, izenačeni z državnimi zrakoplovi.
13 V skladu s členom 748, prvi odstavek, zakona o letalstvu se določbe tega zakona ne uporabljajo za državne zrakoplove.
14 Na podlagi člena 748, tretji odstavek, zakona o letalstvu se letalske operacije zrakoplovov, izenačenih z državnimi zrakoplovi, izvajajo tako, da se zagotovi ustrezna stopnja varnosti, ki se določi na podlagi posebnih predpisov, ki jih sprejmejo pristojni državni organi.
15 Iz navedb predložitvenega sodišča izhaja, da je bil decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri sui limiti di impiego del personale navigante di [DQ] (odlok predsednika sveta ministrov o uredbi o omejitvah zaposlovanja letalskega osebja družbe [DQ]) z dne 9. septembra 2008 (v nadaljevanju: DPCM) sprejet na podlagi člena 748, tretji odstavek, zakona o letalstvu.
16 DPCM določa:
„Ob upoštevanju ciljev iz navedenih členov se določi, da piloti družbe [DQ] lahko opravljajo svojo poklicno dejavnost samo in ne dlje kot do dopolnjenega 60. leta starosti.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
17 G. Cafaro je bil v družbi DQ zaposlen kot pilot zrakoplova od 26. septembra 1988 do 19. septembra 2012.
18 Družba DQ je z dopisom z dne 19. januarja 2012 G. Cafara obvestila, da bo njegova pogodba o zaposlitvi samodejno prenehala 19. septembra 2012, ker bo G. Cafaro na ta zadnjenavedeni datum dopolnil 60 let.
19 G. Cafaro je pri Tribunale di Roma (sodišče v Rimu, Italija) vložil tožbo, s katero je predlagal, naj se ugotovi nezakonitost njegove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in ki jo je to sodišče zavrnilo.
20 G. Cafaro je zoper odločbo Tribunale di Roma (sodišče v Rimu) vložil pritožbo pri Corte d’appello di Roma (višje sodišče v Rimu, Italija), ki je s sodbo z dne 19. februarja 2016 to pritožbo zavrnilo. Zadnjenavedeno sodišče je v bistvu presodilo, da G. Cafaru pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana, ker je njegovo delovno razmerje v skladu z določbami DPCM prenehalo samodejno, ko je dopolnil 60 let.
21 G. Cafaro je zoper navedeno sodbo pri predložitvenim sodiščem vložil kasacijsko pritožbo.
22 To sodišče ugotavlja, da je treba v skladu z nacionalnim pravom zrakoplove, ki jih uporablja družba DQ, izenačiti z državnimi zrakoplovi in da je na podlagi te opredelitve delovno razmerje pilotov, zaposlenih v družbi DQ, urejeno s posebnimi določbami DPCM, ki med drugim določajo samodejno prenehanje njihovega delovnega razmerja, ko dopolnijo 60 let.
23 Predložitveno sodišče pa izpostavlja, da točka FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 dovoljuje imetnikom pilotske licence, da – z nekaterimi omejitvami – med 60. in 64. letom kot piloti še naprej upravljajo zrakoplove, s katerimi se opravlja komercialni zračni prevoz. Predložitveno sodišče namreč poudarja, da ta določba imetnikom pilotske licence opravljanje njihovih nalog v okviru komercialnega zračnega prevoza prepoveduje šele od 65. leta.
24 V tem okviru navedeno sodišče dvomi o tem, ali se točka FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 uporablja za položaj, v katerem je pilot zrakoplova zaposlen v družbi, ki opravlja dejavnosti, povezane z zaščito nacionalne varnosti, kot je družba DQ, in če je tako, ali je treba to določbo razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, ki določa samodejno prenehanje delovnega razmerja za pilote zrakoplovov, zaposlenih v družbi DQ, ob dopolnitvi 60. leta starosti.
25 Podredno želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je taka nacionalna določba združljiva z načelom prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, ki je določeno v Direktivi 2000/78.
26 V teh okoliščinah je Corte suprema di cassazzione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je nacionalna ureditev iz [DPCM], ki na podlagi člena 748, tretji odstavek, zakona o letalstvu določa omejitve zaposlovanja letalskega osebja družbe [DQ], zlasti pa samodejno prenehanje delovnega razmerja ob dopolnjenem šestdesetem letu starosti, v nasprotju z Uredbo št. 1178/2011 v delu, v katerem je za zaposlovanje pilotov v komercialnem zračnem prevozu določena najvišja dovoljena starost petinšestdeset let, in ali je to uredbo mogoče uporabiti v zadevnem primeru, če se posebna nacionalna ureditev ne uporablja?
2. Podredno, če meni, da se Uredba [št. 1178/2011] v obravnavanem primeru ratione materiae ne uporablja, ali je navedena nacionalna ureditev v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz Direktive 2000/78 in [člena 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah], ki je konkretno izražen v [tej direktivi]?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
27 Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba točko FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti.
28 Najprej je treba izpostaviti, da družba DQ, italijanska vlada in Komisija trdijo, da se točka FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 ratione temporis ne uporablja za spor o glavni stvari.
29 V zvezi s tem iz člena 12(1b) Uredbe št. 1178/2011 izhaja, da se države članice lahko odločijo, da do 8. aprila 2013 ne uporabljajo med drugim določb Priloge I k tej uredbi.
30 V obravnavani zadevi iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da je Italijanska republika to možnost uporabila. Tako se je točka FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 na ozemlju te države članice začela uporabljati šele 8. aprila 2013.
31 Iz predložitvene odločbe pa je razvidno, da je pogodba o zaposlitvi G. Cafara prenehala veljati 19. septembra 2012. Tako je dejansko stanje spora o glavni stvari nastalo pred dnevom začetka uporabe točke FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 v Italiji, tako da se ta določba ratione temporis ne uporablja za navedeni spor.
32 V teh okoliščinah na prvo vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, ni treba odgovoriti.
Drugo vprašanje
33 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2000/78 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti.
34 V skladu s členom 2(1) Direktive 2000/78 „načelo enakega obravnavanja“ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija iz katerega od razlogov iz člena 1 te direktive, med katerimi je med drugim tudi starost. V členu 2(2)(a) navedene direktive je pojasnjeno, da se za potrebe uporabe odstavka 1 šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je ena oseba obravnavana manj ugodno kot druga oseba v primerljivem položaju zaradi katerega od razlogov iz člena 1 te direktive.
35 DPCM s tem, da določa, da pilotom, zaposlenim v družbi DQ, delovno razmerje samodejno preneha ob dopolnitvi 60. leta starosti, učinkuje tako, da so nekatere osebe obravnavane manj ugodno kot druge osebe, ki opravljajo enako dejavnost pri istem delodajalcu, zgolj zato, ker so dopolnile 60 let.
36 Iz tega je razvidno, da je z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari uvedeno različno obravnavanje na podlagi starosti v smislu določb člena 1 v povezavi z določbami člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.
37 Zato je treba ob upoštevanju ciljev, ki jih uresničuje nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari, preučiti, ali je treba Direktivo 2000/78 razlagati tako, da takemu različnemu obravnavanju nasprotuje.
38 V zvezi s tem iz predložitvene odločbe izhaja, da naj bi bil namen nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti državnih letov, ki jih v interesu nacionalne varnosti opravlja družba DQ. Namen navedene ureditve naj bi tako bil zagotoviti po eni strani varnost v letalstvu in po drugi strani zaščito nacionalne varnosti.
39 Zato je treba za odgovor na drugo vprašanje razložiti člen 2(5) in člen 4(1) Direktive 2000/78.
Razlaga člena 2(5) Direktive 2000/78
40 V skladu s členom 2(5) Direktive 2000/78 ta direktiva ne vpliva na ukrepe, izhajajoče iz nacionalne zakonodaje, ki so v demokratični družbi nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter za varstvo pravic in svoboščin drugih.
41 Zakonodajalec Evropske unije je s sprejetjem te določbe na področju zaposlovanja in dela želel preprečiti kolizijo med načelom enakega obravnavanja na eni strani in potrebo po zagotovitvi javnega reda, varnosti in zdravja, preprečevanja kršitev ter varstva osebnih pravic in svoboščin, ki so bistvenega pomena za delovanje demokratične družbe, na drugi strani ter odločiti glede tega. Ta zakonodajalec je odločil, da v nekaterih primerih, naštetih v členu 2(5) Direktive 2000/78, načela, ki jih določa ta direktiva, ne veljajo za ukrepe, ki vsebujejo različno obravnavanje, ki temelji na katerem od razlogov iz člena 1 te direktive, vendar pod pogojem, da so ti ukrepi nujni za uresničitev zgoraj navedenih ciljev (sodba z dne 22. januarja 2019, Cresco Investigation, C‑193/17, EU:C:2019:43, točka 54 in navedena sodna praksa).
42 Poleg tega je treba navedeni člen 2(5), ki določa izjemo od načela prepovedi diskriminacije, razlagati ozko. Tudi izrazi, ki so uporabljeni v tej določbi, govorijo v prid takemu pristopu (sodba z dne 22. januarja 2019, Cresco Investigation, C‑193/17, EU:C:2019:43, točka 55 in navedena sodna praksa).
43 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, prvič, da je nacionalna ureditev v postopku v glavni stvari ukrep, izhajajoč iz nacionalne zakonodaje, v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
44 Iz sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da pojem „ukrepi, izhajajoči iz nacionalne zakonodaje“ v smislu te določbe ni omejen zgolj na ukrepe, ki izhajajo iz akta, sprejetega v zakonodajnem postopku, ampak zajema tudi ukrepe, uvedene na podlagi dovolj natančnega pravila za pooblastitev (glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točki 59 in 61).
45 V zvezi s tem iz predložitvene odločbe izhaja, da je bilo različno obravnavanje uvedeno z DPCM, katerega določbe odstopajo od zakona o letalstvu in od splošne ureditve delovnega razmerja. Določbe DPCM so bile sprejete na podlagi člena 748, tretji odstavek, zakona o letalstvu, ki pristojne nacionalne organe pooblašča, da sprejmejo pravila, ki omogočajo zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti. V teh okoliščinah je treba šteti, da je različno obravnavanje, uvedeno z DPCM, posledica prav ukrepa, izhajajočega iz nacionalne zakonodaje, v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
46 Drugič, zadevna nacionalna ureditev v postopku v glavni stvari uresničuje cilje, ki so povezani z javno varnostjo v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
47 V zvezi s tem je Sodišče po eni strani že presodilo, da je varnost v letalstvu eden izmed ciljev, naštetih v členu 2(5) Direktive 2000/78. Očitno je namreč, da so ukrepi, namenjeni preprečevanju letalskih nesreč z nadzorovanjem usposobljenosti in fizičnih sposobnosti pilotov, zato da vzrok teh nesreč ne bi bile človeške napake, nedvomno ukrepi, ki lahko zagotavljajo javno varnost v smislu te določbe (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 58).
48 Po drugi strani je treba v zvezi s ciljem zaščite nacionalne varnosti ugotoviti, da so ukrepi, katerih namen je zagotoviti izvajanje in nemoteno izvedbo operacij v interesu nacionalne varnosti, tudi ukrepi, ki lahko zagotovijo javno varnost v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
49 Tretjič in zadnjič, preveriti je treba, ali je nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari nujna za javno varnost v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
50 V zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče v točki 64 sodbe z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi (C‑447/09, EU:C:2011:573), razsodilo, da nacionalni ukrep, ki starostno mejo, od katere dalje piloti ne smejo več opravljati svoje poklicne dejavnosti, določa na 60 let, medtem ko jo nacionalni in mednarodni predpisi določajo na 65 let, ni ukrep, ki bi bil nujen za javno varnost in zaščito zdravja v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
51 V skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi, ki urejajo dejavnost komercialnega zračnega prevoza potnikov, pošte in/ali tovora ter ki se uporabljajo v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, namreč ni bilo nujno pilotom linijskih prevozov prepovedati opravljanja njihove dejavnosti po dopolnjenem 60. letu starosti, ampak to opravljanje zgolj omejiti. Zato prepoved letenja po tej starosti, ki jo vsebuje obravnavani ukrep v tej zadevi, ni bila nujna za uresničitev želenega cilja.
52 Zakonodajalec Unije je – kot je razvidno iz točke FCL.065 Priloge I k Uredbi št. 1178/2011 – na področju komercialnega zračnega prevoza, ki je bil obravnavan tudi v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, nameraval prepovedati opravljanje poklica pilota linijskih prevozov za imetnike licence, starejše od 65 let.
53 Vendar v obravnavani zadevi, po eni strani, iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da so leti, ki jih opravlja družba DQ, namenjeni izvajanju operacij, povezanih z zaščito nacionalne varnosti, ki so na splošno povezane z večjimi tveganji, kot so tista tveganja, povezana s komercialnim zračnim prevozom. V nasprotju s piloti linijskih prevozov naj bi morali namreč piloti družbe DQ običajno posredovati v težavnih, celo skrajnih razmerah, tako da naj bi izvajanje teh operacij zahtevalo še posebej dobro fizično pripravljenost.
54 Po drugi strani trenutno veljavno pravo Unije in mednarodno pravo ne določata nobene posebne ureditve, ki bi določala starostno mejo, od katere piloti zrakoplovov, ki se upravljajo v okviru operacij, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, ne morejo več opravljati svoje poklicne dejavnosti.
55 Zato na splošno ni mogoče šteti, da bi morala starostna meja za opravljanje letov – kot so leti, ki jih opravlja družba DQ – načeloma ustrezati starosti 65 let, ki se uporablja na področju komercialnega zračnega prevoza.
56 V teh okoliščinah mora predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve v glavni stvari preveriti, ali je ob upoštevanju posebne narave dejavnosti, ki jih opravlja družba DQ, in zahtev po fizični pripravljenosti pilotov, ki so zaposleni v tej družbi, nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari nujna za javno varnost v smislu člena 2(5) Direktive 2000/78.
57 Glede na vse zgornje preudarke je treba člen 2(5) Direktive 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev nujna za javno varnost v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Razlaga člena 4(1) Direktive 2000/78
58 V skladu s členom 4(1) Direktive 2000/78 „lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov iz člena 1 [te direktive], ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna“.
59 Iz besedila te določbe izhaja, da mora različno obravnavanje, da ne bi predstavljalo diskriminacije, temeljiti na neki značilnosti v zvezi s katerim od razlogov iz člena 1 Direktive 2000/78 in da mora ta značilnost predstavljati „bistveno in odločilno“ poklicno zahtevo. Sodišče je razsodilo, da mora bistveno in odločilno poklicno zahtevo predstavljati ne razlog, na katerem temelji različno obravnavanje, ampak značilnost v zvezi s tem razlogom (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 66).
60 V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da je bistveno, da imajo piloti linijskih prevozov med drugim posebne fizične sposobnosti, saj imajo lahko fizične pomanjkljivosti v tem poklicu pomembne posledice. Prav tako ni mogoče zanikati, da se te sposobnosti s starostjo zmanjšujejo. Iz tega izhaja, da se lahko posedovanje posebnih fizičnih sposobnosti za opravljanje poklica pilota linijskih prevozov obravnava kot „bistvena in odločilna zahteva za neki poklic“ v smislu člena 4(1) Direktive 2000/78 ter da je posedovanje teh sposobnosti povezano s starostjo (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 67).
61 Kot je generalni pravobranilec izpostavil v točki 94 sklepnih predlogov, je treba tako razlago uporabiti tudi za pilote zrakoplovov, ki opravljajo naloge, povezane z zaščito nacionalne varnosti, kot so piloti, ki so zaposleni v družbi DQ. Kot je navedeno v točki 53 te sodbe, naj bi morali namreč piloti družbe DQ običajno posredovati v težavnih, celo skrajnih razmerah, tako da naj bi izvajanje teh operacij zahtevalo še posebej dobro fizično pripravljenost.
62 Iz tega izhaja, da se lahko posedovanje posebnih fizičnih sposobnosti obravnava kot „bistvena in odločilna zahteva za neki poklic“ v smislu člena 4(1) Direktive 2000/78 za opravljanje poklica pilota zrakoplova, ki opravlja operacije, povezane z zaščito nacionalne varnosti.
63 Glede ciljev, ki se uresničujejo z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari, je bilo v točki 38 te sodbe ugotovljeno, da je namen te ureditve zagotoviti varnost zračnega prometa po eni strani in zaščito nacionalne varnosti po drugi strani.
64 Sodišče je že razsodilo, da je cilj zagotavljanja varnosti zračnega prometa legitimen cilj v smislu člena 4(1) Direktive 2000/78 (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 69). Cilj zagotavljanja zaščite nacionalne varnosti je treba prav tako šteti za legitimen cilj v smislu te določbe.
65 Vendar je treba preučiti, ali je nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari s tem, da je določila, da pilotom, zaposlenim v družbi DQ, delovno razmerje samodejno preneha ob dopolnitvi 60. leta starosti, naložila sorazmerno zahtevo.
66 V zvezi s tem je treba spomniti, da je v uvodni izjavi 23 Direktive 2000/78 navedeno, da je različno obravnavanje lahko upravičeno le „pod zelo omejenimi pogoji“, kadar neka značilnost, povezana med drugim s starostjo, predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 71).
67 Poleg tega je treba člen 4(1) Direktive 2000/78 razlagati ozko, ker dopušča odstopanje od načela prepovedi diskriminacije (sodba z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi, C‑447/09, EU:C:2011:573, točka 72).
68 Sodišče je v točki 75 sodbe z dne 13. septembra 2011, Prigge in drugi (C‑447/09, EU:C:2011:573), razsodilo, da so socialni partnerji s tem, da so določili starostno mejo 60 let, od katere se za pilote linijskega prevoza šteje, da nimajo več fizičnih sposobnosti za opravljanje svoje poklicne dejavnosti, medtem ko nacionalni in mednarodni predpisi opravljanje te dejavnosti z nekaterimi omejitvami dopuščajo do starosti 65 let, za navedene pilote določili nesorazmerno zahtevo, ki je bila v nasprotju s členom 4(1) Direktive 2000/78.
69 Vendar iz razlogov, navedenih v točkah od 53 do 55 te sodbe, take rešitve, ki se uporablja za komercialni zračni prevoz, ni mogoče uporabiti v tej zadevi.
70 V teh okoliščinah mora predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve v glavni stvari preveriti, ali je mogoče ob upoštevanju posebne narave dejavnosti, ki jih opravlja družba DQ, in zahtev po fizični pripravljenosti pilotov, ki so zaposleni v tej družbi, nacionalno ureditev iz postopka v glavni stvari šteti za sorazmerno v smislu člena 4(1) Direktive 2000/78.
71 Zato je treba člen 4(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev sorazmerna v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
72 Glede na vse zgornje ugotovitve je treba na drugo vprašanje odgovoriti:
– člen 2(5) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev nujna za javno varnost v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče;
– člen 4(1) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev sorazmerna v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Stroški
73 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Člen 2(5) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev nujna za javno varnost v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Člen 4(1) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da pilotom, zaposlenim v družbi, ki v okviru dejavnosti, povezanih z zaščito nacionalne varnosti države članice, upravlja zrakoplove, delovno razmerje samodejno preneha, ko dopolnijo 60 let starosti, pod pogojem, da je takšna ureditev sorazmerna v smislu te določbe, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Podpisi