Language of document : ECLI:EU:T:2013:446

Zadeva T‑396/10

Zucchetti Rubinetteria SpA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Usklajevanje dvigov cen in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Pojem kršitve – Enotna kršitev – Upoštevni trg – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Teža – Koeficienta“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013

1.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Upoštevanje Smernic o načinu določanja glob – Meje – Spoštovanje splošnih pravnih načel

(člena 261 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

2.      Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Celovit omejevalni sporazum – Merila – Enotni cilj – Načini storitve kršitve – Nevplivanje

(člen 101(1) PDEU)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Obveznost razmejitve zadevnega trga – Obseg

(člen 101(1) PDEU)

4.      Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Protikonkurenčni cilj ali posledica – Domneva – Pogoji

(člen 101(1) PDEU)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Omejeno sodelovanje – Pogoji

(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29, tretja alinea)

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda za izračun, opredeljena v Smernicah Komisije – Izračun osnovnega zneska globe – Upoštevanje značilnosti kršitve kot celote

(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 9 do 11 in od 21 do 23)

7.      Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev globe sorazmerno z elementi presoje teže kršitve

(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

9.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Teža sodelovanja vsakega podjetja – Razlikovanje – Omejevalni sporazum z več deli

(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 17 in od 143 do 145.)

2.      Na področju konkurence je lahko kršitev člena 101(1) PDEU posledica ne le samostojnih sporazumov ali usklajenih ravnanj, ki jih je treba sankcionirati kot ločene kršitve, ampak tudi niza sporazumov ali usklajenih ravnanj, ki so tako povezani, da jih je treba šteti za sestavne dele enotne kršitve. Za ugotovitev obstoja enotne kršitve mora Komisija dokazati, da so zadevni sporazumi ali usklajena ravnanja, čeprav se nanašajo na različne proizvode, storitve ali ozemlja, del celovitega načrta, ki so ga zadevna podjetja hote izvajala zaradi uresničitve enotnega protikonkurenčnega cilja.

V okviru preučitve, ali zadevna nezakonita ravnanja pomenijo več kršitev ali enotno kršitev, ni treba preveriti, ali se zadevna ravnanja nanašajo na proizvode, ki pripadajo enemu in istemu trgu, ampak ali so podjetja sama dojemala ta ravnanja, kot da so se nanašala na tak celovit načrt.

Zato Komisija ne stori nobene napake, ko ugotovi, da so tri podskupine proizvodov predmet enotne kršitve, čeprav pripadajo različnim trgom proizvodov.

Ugotovitev, da tri podskupine zadevnih proizvodov ne pripadajo enemu in istemu trgu proizvodov, ker ti proizvodi niso zamenljivi niti z vidika ponudbe niti z vidika povpraševanja in ker so različni s tehnološkega, tržnega in estetskega vidika, nikakor ne omaja dejstev, na podlagi katerih je Komisija menila, da je treba ta ravnanja ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med njimi in obstoja celovitega načrta, ki se je izvajal, obravnavati kot dele enotne kršitve.

(Glej točke 25, 26, 30, 31 in 36.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 28 in 38.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 53 do 59, od 89 do 92 in 95.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 84, 132 in 133.)

6.      Na področju konkurence je, kot je razvidno iz točk od 9 do 11 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, metoda, ki jo uporabi Komisija za izračun glob, dvofazna. Najprej Komisija določi osnovni znesek za vsako podjetje ali podjetniško združenje. V drugi fazi lahko ta znesek zviša ali zniža glede na oteževalne ali olajševalne okoliščine, ki so značilne za vsako od vpletenih podjetij.

Kar natančneje zadeva prvo fazo metode za izračun glob, se v skladu s točkami od 21 do 23 Smernic iz leta 2006 upoštevani delež vrednosti prodaje (koeficient „teža kršitve“) določi v razponu od 0 do 30 %, ob upoštevanju nekaterih dejavnikov, kot so narava kršitve, skupni tržni delež vseh zadevnih strank, geografski obseg kršitve in dejstvo, ali se je kršitev izvajala, pri čemer sporazumi o določanju cen, razdelitvi trga in omejitvi proizvodnje že po naravi spadajo med najtežje omejitve konkurence. V točki 25 Smernic je pojasnjeno, da bo Komisija zaradi odvračanja v osnovni znesek vključila še od 15- do 25‑odstotni delež vrednosti prodaje, na podlagi katerega bo lahko ob upoštevanju zgoraj navedenih dejavnikov izračunala dodatni znesek (koeficient „dodatni znesek“).

Tako različen gospodarski obseg na podlagi sodelovanja podjetij pri, na eni strani, enotni kršitvi v celoti, ki je zajemala šest držav članic Unije, in, na drugi strani, zgolj na ozemlju ene države članice upravičuje uporabo različnih koeficientov „teža kršitve“ in „dodatni znesek“. Kršitve, ki je zajemala šest držav članic Unije in tri podskupine proizvodov, namreč ni mogoče utemeljeno šteti za enako težko kot kršitev, ki je bila storjena zgolj na ozemlju ene države članice in se je nanašala na dve podskupini proizvodov. Prvo kršitev je treba ob upoštevanju obsega njenih učinkov na konkurenco v Uniji šteti za težjo kot drugo kršitev.

(Glej točke 103, 104 in 118.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 111.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 120 in 121.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 123.)