Zadeva T‑301/10

Sophie in ’t Veld

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti v zvezi z osnutkom mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) – Dokumenti v zvezi s pogajanji – Zavrnitev dostopa – Izjema, ki se nanaša na varstvo javnega interesa na področju mednarodnih odnosov – Očitna napaka pri presoji – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 19. marca 2013

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Umik akta, ki je predmet tožbe, s strani institucije – Ustavitev postopka

2.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek navajanih razlogov – Navajanje novih razlogov med postopkom – Enake zahteve za očitke, navedene v utemeljitev tožbenega razloga – Očitki, ki niso navedeni v tožbi – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Načelo sorazmernosti – Sodni nadzor – Obseg – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4(1)(a), in 6)

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obvezne izjeme – Vnaprejšnje uravnoteženje obstoječih interesov – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a))

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Mednarodni odnosi – Obseg – Dokumenti v zvezi s pogajanji o mednarodnem trgovinskem sporazumu – Vključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a), tretja alinea)

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Mednarodni odnosi – Obseg – Dokumenti v zvezi s stališči Unije v pogajanjih o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju – Vključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a), tretja alinea)

7.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 296 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 70 in 71.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 97 do 100.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 107 do 110 in 200.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 110, 131 in 176.)

5.      Institucija Unije lahko zaradi ohranitve zaupnosti pogajalskih stališč o mednarodnih sporazumih zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov zakonito utemelji na členu 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Z navedenimi pogajanji je namreč, da bi se zagotovila njihova učinkovitost, mogoče upravičiti neko raven tajnosti, ki lahko zagotavlja medsebojno zaupanje pogajalcev in razvoj svobodne in učinkovite razprave.

Pobuda za pogajanja in vodenje teh pogajanj za sprejetje mednarodnega sporazuma sta načeloma v domeni izvršilne oblasti in je sodelovanje javnosti v postopku v zvezi s pogajanji in sklenitvijo mednarodnega sporazuma glede na legitimni interes nerazkritja strateških elementov pogajanj nujno omejeno.

(Glej točke od 118 do 120.)

6.      Razkritje stališč Unije ali drugih strank v pogajanjih o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju bi lahko ogrozilo varstvo javnega interesa, varovanega s členom 4(1)(a), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kar zadeva mednarodne odnose.

Prvič namreč ni izključeno, da se s tem razkritjem posredno spoznajo stališča drugih strank v pogajanjih. To se lahko med drugim zgodi, če je stališče Unije izraženo kot odgovor na stališče druge stranke v pogajanjih ali če je na podlagi preučitve stališča Unije ali njegovega razvoja med pogajanji mogoče z večjo ali manjšo gotovostjo sklepati na stališče ene ali več drugih strank v pogajanjih.

Drugič, v okviru mednarodnih pogajanj se stališča Unije zaradi svoje narave lahko spreminjajo glede na potek pogajanj, popuščanja in kompromise, ki jih v tem okviru dosežejo različne sodelujoče stranke. Pri oblikovanju pogajalskih stališč so lahko potrebni taktični prijemi pogajalcev, tudi same Unije. V tem kontekstu ni mogoče izključiti, da bi razkritje s strani Unije njenih lastnih pogajalskih stališč javnosti, kljub temu da bi pogajalska stališča drugih strank ostala tajna, lahko imelo dejanske negativne učinke na pogajalsko moč Unije.

Poleg tega v okviru mednarodnih pogajanj to, da bi ena stranka v pogajanjih enostransko razkrila pogajalska stališča ene ali več drugih strank, pa čeprav na prvi pogled anonimno, pri stranki v pogajanjih, katere stališče je bilo objavljeno, pa tudi pri drugih strankah, ki so priča takemu razkritju, lahko poslabša vzdušje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za učinkovitost pogajanj. Glede tega to, da je dokument predlog v zvezi s tehničnim sodelovanjem, nikakor ne spremeni dejstva, da je dokument v pogajanjih. Vzpostavitev in ohranitev vzdušja medsebojnega zaupanja v okviru mednarodnih odnosov sta zelo občutljiva.

Poleg tega bi to razkritje ogrozilo kredibilnost Komisije kot pogajalske partnerice v odnosu do drugih strank v pogajanjih in odnose vseh strank v pogajanjih – in torej Unije – z morebitnimi tretjimi državami, ki bi se želele vključiti v pogajanja.

(Glej točke od 123 do 126, 128, 139, 145, 170, 172 in 175.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 214.)