Tožba, vložena 9. novembra 2023 – Federcasse in drugi/Komisija

(Zadeva T-1070/23)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Federazione Italiana delle Banche di Credito Cooperativo e Casse Rurali (Federcasse) (Rim, Italija) in 12 drugih tožečih strank (zastopnika: A. Pera in F. Salerno, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

za ničen razglasi ukrep Komisije z dne 8. marca 2023 (v odgovor na uradno zahtevo, ki jo je vložil italijanski minister za ekonomijo in finance, M. Giorgetti, 15. decembra 2022), s katerim je bila zavrnjena odobritev, potrebna za znižanje ciljne ravni finančnega kritja, sorazmernega z zneskom zaščitenih vlog bank, članic Fondo di Garanzia dei Depositanti del Credito Cooperativo, ki ga je podpisala evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov M. McGuinness (referenčna št. Ares (2023)1696845 - 08/03/2023).

Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka

Ukrep sestavlja dopis in priloga. Zadnjenavedena pa ne vsebuje datuma, podpisa in/ali kakršnekoli napotitve, iz katere bi bil razviden njen izvor. Zato se z ukrepom v delu, v katerem vsebuje akt, ki ni verodostojen in katerega izvor in datum sta negotova, bistveno krši postopek iz člena 263 TFUE, kar samo po sebi pomeni razlog za razglasitev ničnosti.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve

Ukrep je očitno nedosleden in pomanjkljiv, ker (i) je v njem deloma podana nezadostna obrazložitev in je deloma vsebovan v zunanjem nevorodostojnem aktu, (ii) v njem ni pojasnjen razlog, zaradi katerega bi bilo treba italijanski bančni sistem šteti za celoto, (iii) v njem ni pojasnjeno, zakaj pogoj v smislu člena 10(6)(b) Direktive 2014/49/EU¹ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (v nadaljevanju: Direktiva) v zvezi s Fondo, ni izpolnjen (iv) v njem ni pojasnjeno, zakaj se je obstoj pogoja iz člena 10(6)(a) Direktive preveril glede celotnega italijanskega bančnega sistema. Poleg tega ukrep temelji na metodologiji, ki ni javna. Zato tožeče stranke ne morejo razumeti utemeljitve ukrepa.

Tretji razlog: kršitev načela dobrega upravljanja in s tem povezane obveznosti skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih elementov

V ukrepu ni bil preučen noben od elementov, ki so jih italijanski organi predstavili v tožbeni vlogi, analiza glede italijanskega bančnega sistema pa se je opravila brez razlikovanja.

Četrti razlog: napačna uporaba prava pri razlagi člena 10(6) Direktive.

Določba iz člena 10(6)(b) v povezavi z drugimi določbami Direktive temelji na analizi na ravni posebnega trga/sektorja, kateremu pripadajo kreditne institucije. V Italiji so vse banke, članice Fondo, istočasno tudi del ločenega sektorja in imajo mehanizme kritja tveganj, ki jih delajo popolnoma neodvisne od dejanj, ki bi lahko vplivala na druge banke. Zato je Komisija podala napačno razlago zadevnega pravila, saj ni upoštevala analize glede trga/sektorja, ni upoštevala dejstva, da je bila vzpostavitev ločenega sektorja za kreditne zadruge volja italijanskega zakonodajalca in da je brez vsakršne normativne ali sistematične podlage na ravni države članice ocenila obstoj pogojev, ki jih zahteva člen 10(6) Direktive.

____________

¹ UL 2014, L 173, str. 149.