SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
ELEANOR SHARPSTON,
predstavljeni 4. februarja 2016(1)
Zadeva C‑465/14
Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank
proti
F. Wielandu,
H. Rothwanglu
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe Centrale Raad van Beroep
(višje socialno sodišče, Nizozemska))
„Socialna varnost – Člena 18 PDEU in 45 PDEU – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Členi 2, 3 in 94, od (1) do (3) – Uredba (ES) št. 859/2003 – Člen 2, od (1) do (3) – Starostna pokojnina – Nacionalna zakonodaja, s katero so nekdanji pomorščaki izključeni iz zavarovanja – Določitev pravic vlagatelja pred pristopom države, katere državljan je, k Evropski uniji“
1. V tem predlogu za sprejetje prehodne odločbe o razlagi Uredbe št. 1408/71(2) in Uredbe št. 859/2003(3) Centrale Raad van Beroep (višje socialno sodišče, Nizozemska) sprašuje, ali ti uredbi nasprotujeta nizozemskim pravilom, ki so v 60. letih 20. stoletja državljane tretjih držav izključevala iz pokojninskega zavarovanja. Postopek v glavni stvari se nanaša na nekdanja pomorščaka, ki sta v tem obdobju živela in delala na krovu plovil, katerih matično pristanišče je bilo na Nizozemskem. Oba vlagatelja sta bila v tistem času avstrijska državljana (in torej državljana tretjih držav).(4) Ko pa sta leta 2008 vložila zahtevo za pridobitev pokojnine od nizozemskih organov, je Avstrija že pristopila k Evropski uniji. F. Wieland je v vmesnem času postal ameriški državljan, H. Rothwangl pa je obdržal avstrijsko državljanstvo. Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali nekdanja pomorščaka spadata na področje uporabe pravil Unije o socialni varnosti, ali za njuni zahtevi za starostno pokojnino veljajo prehodne določbe iz teh pravil in ali so nacionalna pravila, s katerima sta bila izključena iz zavarovalnega kritja za dajatve za starost v 60. letih 20. stoletja, v nasprotju s prepovedjo diskriminacije iz člena 18 PDEU in načelom prostega gibanja delavcev iz člena 45 PDEU.
Zakonodaja Unije
Uredba št. 1408/71
2. Pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 1408/71 so bila pravila Skupnosti o koordinaciji sistemov socialne varnosti držav članic za delavce migrante vsebovana v Uredbi št. 3/58.(5) Vendar se ta uredba za pomorščake ni uporabljala.(6) Uredba št. 47/67(7) je nato od 1. aprila 1967 uvedla posebna pravila za pomorščake. Med drugim je urejala določitev prava, ki se uporabi, in starostno pokojnino. Ta pravila so bila vključena v Uredbo št. 1408/71, s čimer so bili pomorščaki vključeni na področje uporabe te uredbe.
3. V prvi uvodni izjavi Uredbe št. 1408/71 je navedeno, da določbe za uskladitev nacionalnih zakonodaj s področja socialne varnosti sodijo v okvir določb Pogodbe, ki se nanašajo na določbe o prostem gibanju delavcev državljanov držav članic.
4. Upoštevne opredelitve iz člena 1 so: „zaposlena oseba“ je med drugim vsaka oseba, ki je obvezno zavarovana ali ima prostovoljno nadaljnje zavarovanje za enega ali več zavarovalnih primerov, zajetih s področji sistema socialne varnosti za zaposlene ali samozaposlene osebe;(8) „zakonodaja“ pomeni vse zakone, predpise in druge določbe ter vse druge sedanje ali prihodnje izvedbene ukrepe vsake države članice, ki se nanašajo na področja socialne varnosti in sisteme socialne varnosti iz člena 4(1) in (2) Uredbe št. 1408/71;(9) „zavarovalne dobe“ so dobe plačevanja prispevkov ali dobe zaposlitve ali samozaposlitve, kot so opredeljene ali priznane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, po kateri so bile dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so obravnavana kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot enakovredna zavarovalnim dobam;(10) „dobe prebivanja“ pa pomenijo dobe prebivanja, ki jih opredeljuje ali priznava zakonodaja, po kateri so dopolnjene oziroma se štejejo kot dopolnjene.(11)
5. V skladu s členom 2(1) se Uredba št. 1408/71 uporablja za „[…] zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic in ki so državljani ene od držav članic, ali osebe brez državljanstva, ali begunce, ki stalno prebivajo na ozemlju ene od držav članic, pa tudi za njihove družinske člane in njihove preživele osebe“.
6. Člen 3(1) določa, da imajo osebe s področja uporabe Uredbe št. 1408/71 enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice kot državljani te države.
7. Invalidske dajatve in dajatve za starost so med področji socialne varnosti, za katera se uporablja Uredba št. 1408/71 (glej člen 4(1), točka (b) in (c)).
8. V skladu s členom 13(2)(c) velja za osebo, zaposleno na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, zakonodaja te države članice.(12)
9. Posebna pravila, ki se nanašajo na izračun starostne pokojnine, so vsebovana v poglavju 3 naslova II. V skladu s členom 44 se starostna pokojnina za osebo, za katero je veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, izračuna glede na zakonodajo vsake od teh držav. Člen 45 določa, da mora pristojni nosilec v vlagateljevi državi članici upoštevati zavarovalne dobe ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji drugih držav članic. Kadar mora nosilec izračunati dajatve na podlagi seštetih zavarovalnih dob ali dob prebivanja v skladu s pravili iz člena 45, se starostna pokojnina, ki jo je treba dodeliti, izračuna v skladu s členom 46(2).
10. Naslov člena 94 je „Prehodne določbe za zaposlene osebe“. Med drugim določa:
„1. Po tej uredbi ni mogoče pridobiti nobene pravice za obdobje pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju države članice ali na delu njenega ozemlja.
2. Vse zavarovalne dobe in, kjer je to predvideno [kadar je to primerno], vse dobe zaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji države članice pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju ali na delu ozemlja države članice, se upoštevajo pri ugotavljanju pravic, pridobljenih po določbah te uredbe.
3. Ob upoštevanju odstavka 1, se po tej uredbi lahko pridobi pravica, čeprav se nanaša na zavarovalni primer, ki se je nastal pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom začetka njene uporabe na ozemlju ali na delu ozemlja države članice.
[…]“
Uredba št. 859/2003
11. Člen 1 te uredbe določa, da se določbe Uredbe št. 1408/71 „[…] uporabljajo za državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, kot tudi za njihove družinske člane in preživele družinske člane, pod pogojem, da stalno zakonito prebivajo na ozemlju države članice in so v položaju, ki v nobenem oziru ni omejen zgolj na eno državo članico.“
12. Člen 2 določa:
„1. Ta uredba ne vzpostavlja nobenih pravic za čas pred 1. junijem 2003.
2. Katera koli zavarovalna doba in, kadar je to primerno, doba zaposlitve, samozaposlitve ali stalnega prebivanja, dopolnjena po zakonodaji države članice pred 1. junijem 2003 se upošteva pri odmeri pravic, pridobljenih v skladu z določbami te uredbe.
3. Ob upoštevanju določb odstavka 1 se pravica po tej uredbi pridobi, tudi če se nanaša na zavarovalni primer, ki je nastal pred 1. junijem 2003.
[…]“
Nacionalna zakonodaja
13. Z Algemene Ouderdomswet (zakon o splošnem pokojninskem zavarovanju, v nadaljevanju: AOW) je vzpostavljen sistem starostnih pokojnin za osebe, ki so dopolnile starost 65 let. Na podlagi tega sistema mora biti oseba, da se lahko zavaruje, stara med 15 in 65 let in prebivati na Nizozemskem.
14. V skladu z različico AOW, ki se je uporabljala v upoštevnem obdobju, se je štelo, da so plovila z matičnim pristaniščem na Nizozemskem del ozemlja te države.(13) Za člane posadke se je štelo, da živi na krovu plovila, če ni bilo mogoče ugotoviti, da imajo stalno prebivališče na kopnem. V teh okoliščinah se je štelo, da člani posadke prebivajo na Nizozemskem.
15. Vendar se je za državljana tretje države, ki je bil član posadke morskega plovila z matičnim pristaniščem na Nizozemskem, za namene AOW štelo, da ni zavarovana oseba, če je prebival na krovu tega plovila.(14)
Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje
16. F. Wieland je bil rojen 20. marca 1943 v Avstriji. Od 11. oktobra 1962 do 7. marca 1966 je delal za družbo Holland‑Amerika Lijn (v nadaljevanju: HAL). Maja 1966 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je 29. avgusta 1969 pridobil ameriško državljanstvo in s tem avstrijsko izgubil. Aprila 2008 je zaprosil za starostno pokojnino. Upravni odbor sklada za socialno zavarovanje (Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank, v nadaljevanju: RSvb) je njegovo zahtevo zavrnil z odločbo z dne 15. aprila 2008. F. Wieland je 3. oktobra 2008 obvestil RSvb, da je njegovo glavno prebivališče v Avstriji.
17. H. Rothwangl je bil rojen 7. decembra 1943. Je avstrijski državljan. Od 6. novembra 1962 do 23. aprila 1963 je delal za družbo HAL. Od 1. marca 1998 je prejemal avstrijsko invalidsko pokojnino (Erwerbsunfähigkeitspension), od 1. septembra 1998 pa švicarsko invalidsko pokojnino (Invalidenrente). H. Rothwangl je od 29. novembra 1998 do 1. decembra 2008 prejemal tudi invalidsko dajatev od nizozemskih organov na podlagi zakona o zavarovanju za čas nezmožnosti za delo (Wet op arbeidsongeschiktheidsverzekering). 12. januarja 2009 je zaprosil za starostno pokojnino z učinkom od 1. decembra 2008. RSvb je to zahtevo zavrnil z odločbo z dne 26. maja 2009.
18. F. Wieland in H. Rothwangl sta uspešno izpodbijala odločbi RSvb pred Rechtbank (okrožno sodišče) Amsterdam. RSvb se je zoper ti sodbi pritožil na predložitveno sodišče.
19. Centrale Raad van Beroep (višje socialno sodišče) v predložitveni odločbi najprej navaja, da je upoštevalo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zadevi Wessels-Bergervoet proti Nizozemski.(15) Ta zadeva se je nanašala na pritožbo na podlagi člena 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP), s katerim je prepovedana diskriminacija, v povezavi s členom 1 Protokola 1 k tej konvenciji (s katerim je zavarovana pravica do lastnine). Pritožnica v tisti zadevi, ki je bila upravičena do starostne pokojnine na podlagi AOW, je navajala, da je odločitev pristojnega nizozemskega organa, s katero je bila zmanjšana njena pokojnina, pomenila diskriminacijo na podlagi spola, ker je bil razlog za znižanje to, da je bila v upoštevnem času poročena ženska zavarovana samo za obdobja, ko ni bil zavarovan njen mož, ni pa bilo ekvivalentne omejitve za poročene moške. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da so nizozemska sodišča uporabila obrazložitev ESČP za druge primere, ki so se nanašali na pokojnine pomorščakov. Meni, da se položaj glede F. Wielanda in H. Rothwangla od teh primerov razlikuje in da je razlikovanje na podlagi državljanstva v obravnavani zadevi glede na člen 14 EKČP upravičeno. Vendar se sprašuje, ali jima lahko pomaga Uredba št. 1408/71 v povezavi z Uredbo št. 859/2003 in/ali členoma 18 PDEU in 45 PDEU.
20. Zato Centrale Raad van Beroep (višje socialno sodišče) prosi za sprejetje predhodne odločbe o teh vprašanjih:
„1. Ali je treba člena 3 ter 94(1) in (2) Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da se nekdanjemu pomorščaku, ki je bil član posadke na plovilu z matičnim pristaniščem v državi članici, ni imel stalnega prebivališča na kopnem in ni imel državljanstva države članice, po pristopu države, katere državljanstvo ima ta državljan, k Uniji ali po začetku veljavnosti Uredbe št. 1408/71 za to državo ne sme (deloma) zavrniti starostna pokojnina samo zato, ker navedeni nekdanji pomorščak v času (zahtevanega) zavarovanja ni bil državljan (prvonavedene) države članice?
2. Ali je treba člena 18 PDEU in 45 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, na podlagi katere je bil pomorščak, ki je bil član posadke na plovilu z matičnim pristaniščem v tej državi članici, ni imel stalnega prebivališča na kopnem in ni imel državljanstva države članice, izključen iz pokojninskega zavarovanja, medtem ko se na podlagi te ureditve šteje za zavarovanega pomorščak, ki je državljan države članice, v kateri ima plovilo matično pristanišče, in se v drugih ozirih nahaja v enakem položaju, če je država, katere državljan je prvonavedeni pomorščak, medtem – v času ugotavljanja pokojnine – pristopila k Uniji ali pa je medtem za to državo začela veljati Uredba št. 1408/71?
3. Ali je treba na prvo in drugo vprašanje enako odgovoriti tudi v primeru (nekdanjega) pomorščaka, ki je imel v času svoje dejavnosti državljanstvo države, ki je pozneje pristopila k Uniji, ob tem pristopu ali ob začetku veljavnosti Uredbe št. 1408/71 za navedeno državo in v času uveljavljanja pravice do starostne pokojnine pa ni državljan države članice, a se zanj vseeno uporablja zadnjenavedena uredba v skladu s členom 1 Uredbe št. 859/2003?“
21. RSvb, nizozemska vlada in Evropska komisija so predložili pisna stališča. Vse tri stranke in Kraljevina Španija so na obravnavi 16. septembra 2015 podale ustne navedbe. F. Wieland in H. Rothwangl nista podala pisnih stališč ali ustnih navedb.
Presoja
Uvodne ugotovitve
22. V času, ko sta F. Wieland in H. Rothwangl na Nizozemskem delala za družbo HAL, so bili pomorščaki izključeni iz področja uporabe Uredbe št. 3/58.(16) To ni bilo neskladno z mednarodnimi pravili, ki so se v tistem času uporabljala za pokojnine pomorščakov.(17) Vključenost pomorščakov v sisteme socialne varnosti je bila torej urejena izključno z nacionalnimi pravili.
23. Leta 2008, ko sta F. Wieland in H. Rothwangl vložila zahtevo za starostno pokojnino, se je uporabljala Uredba št. 1408/71. Namen te uredbe ni, da bi se z njo nadomestili različni nacionalni sistemi socialne varnosti.(18) Njen glavni cilj je koordinacija nacionalnih sistemov, da bi se izvajalo načelo prostega gibanja oseb na ozemlju sedanje Evropske unije.(19) V skladu s temi pravili je pristojni avstrijski nosilec zavezan, da se uskladi s pristojnim nosilcem na Nizozemskem, da bi ugotovil, ali je treba v skladu s poglavjem 3 naslova III te uredbe sešteti upravičenčeve pokojninske pravice.
24. Čeprav je res, da države članice ohranijo pristojnost za določitev pogojev za vključitev v svoje sisteme socialne varnosti, morajo pri izvrševanju te pristojnosti vendarle upoštevati pravo Unije in še zlasti določbe Pogodbe o pravici do prostega gibanja delavcev. Zato ti pogoji ne morejo učinkovati tako, da iz področja uporabe nacionalne zakonodaje, kot je ta v postopku v glavni stvari, izključijo osebe, za katere se na podlagi Uredbe št. 1408/71 uporablja ta zakonodaja; sistemi obveznega zavarovanja pa morajo biti v skladu z določbami členov 18 PDEU in 45 PDEU.(20) Vprašanja za predhodno odločanje je treba presojati ob upoštevanju tega ozadja.
Prvo vprašanje
25. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali se lahko upokojenemu avstrijskemu pomorščaku, ki je bil državljan tretje države v času, ko je bil zaposlen na plovilu, katerega matično pristanišče je bilo na Nizozemskem, zavrne pokojnina, potem ko je država, katere državljan je, pristopila k Evropski uniji. Ali so nizozemska pravila, s katerimi je bil H. Rothwangl med zaposlitvijo zaradi državljanstva izključen iz pokojninskega zavarovanja v okviru nizozemskega sistema socialne varnosti, v nasprotju z Uredbo št. 1408/71?
26. RSvb navaja, da primer H. Rothwangla ne spada na področje uporabe Uredbe št. 1408/71. Po navedbah nizozemske vlade se člen 3 Uredbe št. 1408/71 ne uporablja, ker H. Rothwangl ne izpolnjuje pogojev iz člena 2. Nasprotno pa španska vlada navaja, da bi bilo treba položaj H. Rothwangla presojati na dan 1. decembra 2008, ko je vložil zahtevo za pokojnino. V tem trenutku se je Uredba št. 1408/71 zanj uporabljala in je zato sporno nacionalno pravilo v nasprotju s členom 3.
27. Komisija navaja, da je odločilno vprašanje, ali se za obdobje, ko je H. Rothwangl delal za družbo HAL, uporablja člen 94(2) Uredbe št. 1408/71. Ali je H. Rothwangl dopolnil zavarovalno dobo, je treba določiti na podlagi nacionalnega prava. Ko je H. Rothwangl delal za družbo HAL, se je na podlagi nacionalnih pravil štelo, da prebiva na Nizozemskem. To povzroča dovolj tesno povezavo z Nizozemsko, da je mogoče sporno obdobje opredeliti za zavarovalno dobo na podlagi spornih nacionalnih pravil. Poleg tega pravila o pomorščakih v členu 13(2)(c) Uredbe št. 1408/71 ne veljajo samo za določitev zakonodaje, ki se uporabi, ampak tudi tega, ali je oseba, ki spada na področje uporabe Uredbe št. 1408/71, upravičena do dajatve socialne varnosti.
28. Ne strinjam se s tem, kako RSvb in nizozemska vlada razlagata člen 2 Uredbe št. 1408/71.
29. Jasno je, da je bil H. Rothwangl, ko je 1. decembra 2008 zaprosil za pokojnino, državljan države članice. Zavarovan je bil na podlagi avstrijskega sistema starostnih pokojnin, ki spadajo na vsebinsko področje uporabe Uredbe št. 1408/71.(21) Zahteva ustrezen del dajatev od pristojnega nizozemskega nosilca na podlagi obdobja, ko je delal za družbo HAL in so zanj na Nizozemskem veljala sporna nacionalna pravila. Zato spada na področje uporabe člena 2(1).
30. Stališče RSvb in nizozemske vlade se mi zdi nekoliko nenavadno, ker je H. Rothwangl od nizozemskih organov prejemal invalidsko dajatev. Ta dajatev spada na vsebinsko področje uporabe Uredbe št. 1408/71.(22) Zdi se mi, da gre za nekonsistentnost, saj se je štelo, da spada na osebno področje uporabe te uredbe glede zahteve za invalidsko dajatev, trdi pa se, da je izključen v zvezi z zahtevo za starostno pokojnino.
31. Predložitveno sodišče izrecno sprašuje, ali sodna praksa Sodišča o razlagi člena 2 Uredbe št. 1408/71, zlasti sodba Belbouab,(23) kakor koli pojasnjuje to zadevo.
32. T. Belbouab je bil francoski državljan alžirskega porekla, rojen leta 1924. V Franciji je delal kot rudar in se nato preselil v Nemčijo, kjer je še naprej opravljal enako delo. V obeh državah je ves čas zaposlitve plačeval potrebne prispevke. Ko se je leta 1962 Alžirija osamosvojila, je izgubil francosko državljanstvo. Nemški organi so leta 1964 zavrnili njegovo zahtevo za rudarsko pokojnino. Sodišče je navedlo, da je bila predpostavka za vprašanja nacionalnega sodišča, ki se nanašajo na razlago člena 2 Uredbe št. 1408/71, pogoj, da je T. Belbouab moral biti državljan države članice, ko je vložil zahtevo. Ta predpostavka ni bila v skladu z načelom pravne varnosti. Sodišče je razsodilo, da se zahteva po državljanstvu ene od držav članic nanaša na obdobja zaposlitve, plačevanja prispevkov za zavarovalne dobe in pridobitve ustreznih pravic.(24)
33. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil H. Rothwangl državljan države članice 1. decembra 2008, ko je od Nizozemske zahteval starostno pokojnino, ne pa med upoštevnim obdobjem. Ali je med upoštevnim obdobjem kljub temu pridobil pravice? O tem vprašanju se v zadevi Belbouab ni razpravljalo. T. Belbouab je plačeval potrebne prispevke in pridobil pravice v upoštevnem obdobju. Zato se mi zdi, da zadeva Belbouab pri razrešitvi obravnavane zadeve ni v pomoč.
34. Predložitveno sodišče sprašuje tudi, ali je morda upoštevna sodba Buhari Haji.(25) Ta zadeva se je nanašala na nigerijskega državljana, ki je do nigerijske osamosvojitve leta 1960 imel britansko državljanstvo. I. Buhari Haji je med letoma 1937 in 1986 delal v Belgijskem Kongu (ki je 1. julija 1960 posta Zair) in plačeval prispevke v belgijski sistem socialne varnosti pred neodvisnostjo Zaira. Sodišče je razsodilo, da ni povezave med položajem delavcev, ki so nekoč imeli državljanstvo države, ki je nato postala članica (tedanje) Evropske skupnosti, ki pa so to državljanstvo izgubili pred pristopom te države, in pridobitvijo pravice do prostega gibanja zaposlenih in samozaposlenih oseb v Skupnosti. V drugačnem položaju so samo tisti od njih, ki so obdržali državljanstvo zadevne države, potem ko je ta država pristopila k Skupnosti, in katerih pravice v okviru ureditve socialne varnosti v Skupnosti so priznane in varovane s prehodnimi določbami iz členov 94 in 95 Uredbe št. 1408/71, v skladu s katerimi se za ugotavljanje pravice do dajatev na podlagi te uredbe upoštevajo vse zavarovalne dobe, dobe zaposlitve in dobe prebivanja, ki so bile dopolnjene pred pristopom.
35. Položaj H. Rothwangla se močno razlikuje od položaja I. Buharija Hajija. H. Rothwangl ni plačeval prispevkov in ni bil zavarovan po nizozemskih pravilih, ki so se uporabljala v upoštevnem obdobju. Ali je kljub temu pridobil pravice na podlagi člena 94, od (1) do (3), Uredbe št. 1408/71, ki bi jih bilo treba sešteti s starostno pokojnino, do katerih je upravičen v Avstriji?
36. V členu 94(1) je navedeno, da se na podlagi Uredbe št. 1408/71 pred začetkom njene veljavnosti na ozemlju zadevne države članice ne pridobijo nobene pravice.(26)
37. Da bi se lahko Uredba št. 1408/71 uporabljala za bodoče učinke položajev, je s členom 94(2) nato določena obveznost, da se za določitev pravice do dajatev upoštevajo vse zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katere koli države članice pred 1. oktobrom 1972 ali pred datumom njene uporabe na ozemlju te države članice. Zato je iz te določbe razvidno, da država članica pri določitvi vlagateljeve pokojnine ne more ne upoštevati zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju druge države članice, samo zato, ker so bile dopolnjene, preden je začela veljati ta uredba.(27)
38. Vlagatelj mora biti za to, da se lahko uspešno sklicuje na člen 94(2) Uredbe št. 1408/71, sposoben dokazati zavarovalno dobo in, kadar je to primerno, dobo zaposlitve ali dobo prebivanja, dopolnjeno po zakonodaji države članice pred 1. oktobrom 1972.(28)
39. Menim, da ti pogoji niso nujno kumulativni. Besede „kadar je to primerno“ kažejo, da ni vedno nujno dokazati izpolnjevanja vseh treh pogojev. Zavedati se je treba, da se člen 94(2) uporablja za vse dajatve socialne varnosti, ki spadajo na vsebinsko področje uporabe Uredbe št. 1408/71. Pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolniti, se lahko razlikujejo od države članice do države članice in/ali glede na vrsto sporne dajatve. Z nizozemskim sistemom (kot ga sama razumem) ni zahtevano, da vlagatelj dokaže tudi, da je dopolnil dobo prebivanja ali dobo zaposlitve, čeprav ni sporno, da H. Rothwangl izpolnjuje oba pogoja. Toda vlagatelj mora biti sposoben dokazati zavarovalno dobo po zakonodaji države članice.
40. Ali H. Rothwangl lahko izpolni ta pogoj?
41. Sporna nacionalna pravila pomenijo zakonodajo v smislu člena 1(j) Uredbe št. 1408/71. V skladu s členom 1(r) so „zavarovalne dobe“ dobe plačevanja prispevkov ali dobe zaposlitve ali samozaposlitve, kot so opredeljene ali priznane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, po kateri so bile dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene. To specifično sklicevanje na domačo zakonodajo jasno kaže, da se Uredba št. 1408/71 – zlasti za namene seštevanja zavarovalnih dob – sklicuje na pogoje, s katerimi je v skladu z nacionalno zakonodajo pogojeno priznanje konkretne dobe kot enakovredne zavarovalnim dobam v pravem pomenu besede.(29)
42. Predložitveno sodišče navaja, da na podlagi nacionalnih pravil, ki so se uporabljala v upoštevnem obdobju, H. Rothwangl ni bil zavarovan, ker so bili državljani tretjih držav, ki so bili člani posadke morskega plovila in so živeli na krovu tega plovila, izključeni iz pokojninskega zavarovanja. Prav tako nedvoumno navaja, da so sporna nacionalna pravila pomenila diskriminacijo na podlagi državljanstva.(30) Ali je taka diskriminacija v nasprotju s členom 3 Uredbe št. 1408/71? Če je tako, bi lahko H. Rothwangl trdil, da bi moral biti obravnavan, kot da je dopolnil zavarovalno dobo na Nizozemskem, čeprav dejansko ne izpolnjuje bistvenega elementa člena 94(2).
43. Sodišče je podobna vprašanju preučilo v zadevah Kauer in Duchon.
44. L. Kauer, avstrijska državljanka, je v Avstriji vložila zahtevo za starostno pokojnino. Delala je in dopolnila dobe obveznega zavarovanja po avstrijski zakonodaji. Pri izračunu obdobij, ki se upoštevajo v okviru pokojninskega zavarovanja, je pristojni nosilec upošteval obdobja v Avstriji, ko ni delala, ampak skrbela za svoje otroke. Ta obdobja so se štela za „nadomestne dobe“. Vendar enaka obdobja, ko je L. Kauer za svoje otroke skrbela v Belgiji, niso bila upoštevana. Obdobja skrbi za otroke (tako v Avstriji kot v Belgiji) so bila pred pristopom Avstrije k (tedanji) Evropski skupnosti. Predložitveno sodišče je prosilo za napotke, ali je člen 94, od (1) do (3), Uredbe št. 1408/71 nasprotuje nacionalni zakonodaji, na podlagi katere se čas skrbi za otroke v Belgiji ne šteje za nadomestno dobo pri izračunu starostne pokojnine L. Kauer.
45. J. F. Duchon je bil avstrijski državljan, ki je pred pristopom Avstrije k Skupnosti delal v Nemčiji. V tem obdobju je bil žrtev nesreče pri delu. Od nemških organov je zato prejel dajatev v zvezi z nesrečo pri delu. Njegovo zahtevo za invalidsko pokojnino z učinkom od 1. januarja 1998 so avstrijski organi zavrnili z obrazložitvijo, da: (i) ni dopolnil zahtevanega obdobja in (ii) da se, ker je do dogodkov, povezanih z nesrečo v Nemčijo, prišlo pred avstrijskim pristopom, ne more sklicevati na načelo prostega gibanja delavcev.
46. Sodišče je v obeh primerih razsodilo, da se lahko vlagatelja sklicujeta na prehodne določbe člena 94 Uredbe št. 1408/71 in da so avstrijska pravila, ki so se uporabljala za L. Kauer in J. F. Duchona, v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije. Iz sodb je mogoče razbrati nekatera skupna načela.
47. Sodišče je razsodilo, da je treba za to, da učinkujejo prehodne določbe iz člena 94, od (1) do (3), Uredbe št. 1408/71, upoštevati zavarovalne dobe, dopolnjene pred začetkom veljavnosti te uredbe.(31) V obeh primerih sta bila vlagatelja zavarovana po upoštevnih nacionalnih pravilih. Sporne nacionalne ukrepe je bilo nato treba presojati ob upoštevanju pravil Skupnosti, kot so se uporabljala po pristopu Avstrije.(32) Pristojni nosilec je zato moral uporabiti načela o prostem gibanju delavcev in prehodna pravila iz člena 94, od (1) do (3).(33)
48. Iz sodb Kauer in Duchon je jasno, da bi bilo treba položaj H. Rothwangla presojati glede na pravo Unije po pristopu Avstrije k Evropski uniji. Kaj je posledica take analize?
49. Zdi se mi, da se položaj H. Rothwangla od položaja vlagateljev v teh primerih (žal) razlikuje v dveh pomembnih vidikih.
50. Prvič, prepoved diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.(34) V zadevi Kauer je Sodišče ugotovilo, da je sporna nacionalna zakonodaja uvedla razliko v obravnavanju s tem, da je avtomatično upoštevala obdobja skrbi za otroka, dopolnjena v Avstriji, medtem ko je taka obdobja, dopolnjena v drugi državi pogodbenici EGP, pogojevala s prejemanjem nadomestila za porodniški dopust v gotovini ali enakovrednih nadomestil na podlagi avstrijske zvezne zakonodaje. Ko so se po avstrijskem pristopu k Evropski uniji ta različna pravila uporabljala za obdobja skrbi za otroka, dopolnjena v Avstriji in drugi državi članici, je taka zakonodaja delovala v škodo državljanov Unije, ki so prebivali ali delali v Avstriji in potem uresničevali svojo pravico do prostega gibanja.(35) V zadevi Duchon je sodišče prepoznalo jasno razliko v obravnavanju v škodo avstrijskih delavcev, ki so uresničevali svojo pravico do prostega gibanja, v primerjavi z delavci, ki so ostali v Avstriji, saj je imela prva skupina manjšo možnost, da zadosti spornim nacionalnim pravilom in doseže dajatve.(36)
51. Bistveno je, da je bilo Sodišče v obeh primerih implicitno pripravljeno šteti, da sta vlagatelja izvrševala pravico Unije do prostega gibanja, čeprav je do zadevnega „gibanja“ prišlo pred avstrijskim pristopom k Uniji. Tako kljub temu, da bi lahko Belgija upravičeno štela L. Kauer za državljanko tretje države z vidika prava Unije, ko je tam živela v letih od 1970 do 1975 in skrbela za družino, in bi lahko Nemčija enako upravičeno štela J. F. Duchona za državljana tretje države, ko je utrpel nesrečo pri delu, medtem ko je tam delal leta 1968, je morala Avstrija po svojem pristopu k Uniji šteti ta obdobja, ki sta jih preživela „v tujini“, za obdobja v drugi državi članici Unije pri izvrševanju pravice do prostega gibanja.
52. Iz tega je razvidno, da mora v obravnavani zadevi Avstrija šteti, da je H. Rothwangl izvrševal pravice do prostega gibanja tudi že pred pristopom Avstrije k Evropski uniji, ko je delal za družbo HAL na plovilih, katerih matično pristanišče je bilo na Nizozemskem. Toda to samo po sebi ni dovolj, da bi H. Rothwangl dobil dostop do „nizozemskega“ dodatka k svoji pokojnine. Drugače kakor za L. Kauer in J. F. Duchona težava H. Rothwangla niso izključno (oziroma prvenstveno) avstrijska pravila. Njegova težava so nizozemska pravila, s katerimi je bil izključen iz kritja za čas, ko je delal za družbo HAL, ker je bil državljan tretje države. Taka izključitev pa je bila – čeprav je povsem očitno šlo za diskriminacijo na podlagi državljanstva – v tistem času s pravom Unije v celoti dovoljena, ker Avstrija še ni bila država članica Evropske unije.
53. Drugič, v zadevah Kauer in Duchon ni bilo sporno, da sta bila vlagatelja vključena v sporen nacionalni sistem socialne varnosti (obe zadevi sta se nanašali na avstrijski sistem). Na splošno povedano, šlo je za vprašanje, ali morajo pristojni avstrijski organi pri izračunu dajatev, do katerih sta upravičena vlagatelja, upoštevati obdobja, preživeta zunaj Avstrije.(37) Nasprotno pa Sodišče nima podatkov, ali je bil H. Rothwangl v upoštevnem obdobju vključen v avstrijski sistem socialne varnosti; vendar je jasno, da ni pridobil nikakršnih pravic na podlagi nizozemskih pravil, ki so se uporabljala v upoštevnem obdobju, ko je delal za družbo HAL. Zato enostavno povedano, ne obstajajo pridobljene pravice, na katere bi se lahko nanašale prehodne določbe iz člena 94(2) Uredbe št. 1408/71. Če bi se take pravice dodelile retroaktivno, to ne bi bilo v skladu z načelom pravne varnosti in izrecnim besedilom člena 94(1).
54. Drugače kakor Komisija menim, da ni upoštevno merilo to, ali je H. Rothwangl imel v upoštevnem obdobju z Nizozemsko dovolj tesno povezavo. Takega pogoja v besedilu člena 94(2) Uredbe št. 1408/71 ni videti. Prav tako menim, da ni upošteven člen 13(2)(c). Edini namen te določbe je določitev nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za osebe, zaposlene na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice. S členom 13(2)(c) Uredbe št. 1408/71 niso določeni pogoji upravičenosti ali obveznosti zavarovanja v sistemu socialne varnosti ali na nekaterih področjih takega sistema. Te pogoje mora določiti zakonodajalec vsake države članice.(38) V obravnavani zadevi ni sporno, da so za H. Rothwangla, ko je delal za družbo HAL, veljala nizozemska pravila in da po teh pravilih ni bil zavarovan. Tako ni dopolnil zavarovalne dobe v smislu člena 94(2).
55. Zato ugotavljam, da oseba, ki zahteva starostno pokojnino in ki ni bila državljan države članice v obdobju, na podlagi katerega zahteva upravičenost, ne pridobi pravic v smislu prehodnih določb iz člena 94, od (1) do (3), Uredbe št. 1408/71 v okoliščinah, v katerih ni dopolnila zavarovalne dobe po zakonodaji države članice, preden je njena država članica pristopila k Evropski uniji, ker sporno obdobje ne pomeni zavarovalnega obdobja po zakonodaji te države članice. Tako je, čeprav je med tem obdobjem prebivala in bila zaposlena v državi članici, ki mora ugotoviti njeno upravičenost do dajatev v skladu z določbami Uredbe št. 1408/71. Nacionalna pravila, ki so takega vlagatelja izključila iz zavarovanja v okviru sistema socialne varnosti zadevne države članice med njegovo dobo prebivanja in zaposlitve, niso v nasprotju s členom 3 te uredbe.
Drugo vprašanje
56. Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali je nizozemskim organom na podlagi člena 18 PDEU (prepoved diskriminacije) in člena 45 PDEU (zagotovitev prostega gibanja delavcev) pri izračunu pokojnine H. Rothwangla prepovedano uporabiti sporna nacionalna pravila, ki so pomorščake, državljane tretje države, v upoštevnem obdobju izključevala iz pokojninskega zavarovanja.
57. Menim, da je odgovor na to vprašanje „ne“.
58. Člen 2 Akta o pogojih pristopa Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (v nadaljevanju: Akt o pristopu) določa, da so od dne pristopa določbe izvirnih pogodb zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe in Akt o pristopu. Akt o pristopu ne vključuje nobenih prehodnih določb glede uporabe sedanjih členov 18 PDEU in 45 PDEU. Za ti določbi je torej treba šteti, kot da sta se uporabljali in bili za Avstrijo zavezujoči takoj od njenega pristopa, in sicer od 1. januarja 1995. Posledica tega je, da morajo druge države članice avstrijske državljane z učinkom od tega datuma obravnavati kot državljane Unije.
59. Vendar ni v Aktu o pristopu z ničemer zahtevano, da obstoječe države članice obravnavajo avstrijske državljane enako, kot so obravnavale državljane drugih držav članic pred pristopom.(39) H. Rothwangl bi lahko vztrajal, da ga mora Nizozemska obravnavati, kot da je bil pokojninsko zavarovan, le v primeru, če bi bil upravičen do pravic, ki izhajajo iz določb o pravici do prostega gibanja delavcev v upoštevnem obdobju.(40) Do tega pa ni bil upravičen. Pravic na podlagi prava Unije ni mogoče pridobiti pred pristopom in posledično ne morejo biti priznane po pristopu, če pogoji za njihovo pridobitev ali obstoj niso izpolnjeni.(41)
60. Zato ugotavljam, da člena 18 PDEU in 45 PDEU v kontekstu pristopa Avstrije k Evropski uniji ne nasprotujeta nacionalnim pravilom, kakršna so sporna v zadevi H. Rothwangla.
Tretje vprašanje
61. Tretje vprašanje se v bistvu nanaša na F. Wielanda. Predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko vlagatelj, ki je v času, ko zahteva pokojnino, državljan tretje države, ki pa je bil v upoštevnem obdobju državljan države, ki je pristopila k Evropski uniji, potem ko je dopolnil dobo prebivanja in zaposlitve v državi članici, pridobi upravičenja iz Uredbe št. 1408/71, ker spada na področje uporabe člena 1 Uredbe št. 859/2003 in ker lahko izpolni prehodne določbe člena 2, od (1) do (3), te uredbe.
62. Iz mojega razmišljanja glede zadeve H. Rothwangla je razvidno, da menim, da ne more.
63. F. Wieland izpolnjuje pogoje iz člena 1 Uredbe št. 859/2003, ker je državljan Združenih držav Amerike, ki zakonito prebiva v Avstriji, okoliščine, ki se nanašajo na njegovo zahtevo, pa niso omejene samo na eno državo članico in zanj ne veljajo te določbe le na podlagi njegovega državljanstva. Zato spada na področje uporabe te uredbe.
64. Člen 2, od (1) do (3), Uredbe št. 859/2003 odraža besedilo člena 94, od (1) do (3), Uredbe št. 1408/71. Čeprav je F. Wieland v upoštevnem obdobju prebival na Nizozemskem, tako kot H. Rothwangl ni bil zavarovan po nizozemskih pravilih v zvezi s starostnimi pokojninami. Zato ni izpolnil prvega pogoja iz člena 2(2) in ni pridobil pravic v smislu te določbe. Njegova zahteva zato ne more uspeti iz istih razlogov, kot sem jih navedla v točkah od 35 do 55 zgoraj v zvezi s H. Rothwanglom.
65. Odgovor na tretje vprašanje bi se zato moral glasiti, da oseba, ki spada na področje uporabe člena 1 Uredbe št. 859/2003 in ki zahteva starostno pokojnino na podlagi obdobja pred 1. junijem 2003, ni upravičena do sklicevanja na prehodne določbe člena 2, od (1) do (3), te uredbe, če zadevno obdobje ne pomeni zavarovalne dobe po zakonodaji države članice, čeprav je v tem obdobju prebivala in bila zaposlena v državi članici, ki mora ugotoviti njeno upravičenost do dajatev v skladu z določbami Uredbe št. 1408/71.
Predlog
66. Ob upoštevanju gornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Centrale Raad van Beroep (višje socialno sodišče), odgovori:
– Oseba, ki zahteva starostno pokojnino in ki ni bila državljan države članice v obdobju, na podlagi katerega zahteva pokojnino, ne pridobi pravic v smislu prehodnih določb iz člena 94, od (1) do (3), Uredbe Sveta (ES) z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kadar ni dopolnila zavarovalne dobe po zakonodaji države članice, preden je njena država članica pristopila k Evropski uniji, ker sporno obdobje ne pomeni zavarovalnega obdobja po zakonodaji te države članice. Tako je, čeprav je med tem obdobjem prebivala in bila zaposlena v državi članici, ki mora ugotoviti njeno upravičenost do dajatev v skladu z določbami Uredbe št. 1408/71. Nacionalna pravila, ki so takega vlagatelja izključila iz zavarovanja v okviru sistema socialne varnosti zadevne države članice med njegovo dobo prebivanja in zaposlitve, niso v nasprotju s členom 3 te uredbe.
– Člena 18 PDEU in 45 PDEU v kontekstu pristopa Avstrije k Evropski uniji ne nasprotujeta nacionalnim pravilom, kakršna so pravila, sporna v postopku v glavni stvari.
– Oseba, ki spada na področje uporabe člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14. maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva, in ki zahteva starostno pokojnino na podlagi obdobja pred 1. junijem 2003, ni upravičena do sklicevanja na prehodne določbe člena 2, od (1) do (3), te uredbe, če zadevno obdobje ne pomeni zavarovalne dobe po zakonodaji države članice, čeprav je v tem obdobju prebivala in bila zaposlena v državi članici, ki mora ugotoviti njeno upravičenost do dajatev v skladu z določbami Uredbe št. 1408/71.