Zadeva T-420/03
El Corte Inglés, SA
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti BoomerangTV – Nacionalne znamke in znamka Skupnosti, besedna znamka in figurativne znamke, prejšnji znamki BOOMERANG in Boomerang – Relativni razlogi za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Neobstoj splošno znane znamke v smislu člena 6 bis Pariške konvencije – Neobstoj škodovanja ugledu – Nepredložitev dokazov o obstoju določenih prejšnjih znamk oziroma njihovih prevodov oddelku za ugovore – Prva predložitev dokazov šele pred odborom za pritožbe – Člen 8(1)(b), (2)(c) in (5) in člen 74(2) Uredbe (ES) št. 40/94 – Pravilo 16(2) in (3), pravilo 17(2) in pravilo 20(2) Uredbe (ES) št. 2868/95“
Povzetek sodbe
1. Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Tožba zoper odločbo oddelka za ugovore Urada – Preizkus odbora za pritožbe
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 74(2))
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Priznanje veljavnosti registracije prejšnje znamke s strani prijavitelja znamke
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8)
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko
(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))
1. V skladu s členom 74(2) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti lahko Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) spregleda dejstva, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.
Iz tega izhaja, da je – praviloma in če ni nasprotne določbe – navajanje dejstev in predložitev dokazov strank mogoče tudi po izteku rokov, določenih za tako navajanje oziroma predložitev v skladu z določbami te uredbe, in da nič ne prepoveduje Uradu, da bi upošteval dejstva, ki so prepozno navedena, in dokaze, ki so prepozno predloženi. Vendar pa tako prepozno navajanje dejstev ali predložitev dokazov stranki ne daje brezpogojne pravice, da od UUNT zahteva upoštevanje teh dejstev ali dokazov. Člen 74(2) te uredbe daje namreč Uradu, s tem ko določa, da se slednji „lahko“ v takem primeru odloči, da ne bo upošteval teh dejstev ali dokazov, široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede odločitve, ali jih je treba upoštevati, pri čemer mora UUNT to svojo odločitev obrazložiti.
To, da Urad, kadar odloča v okviru postopka z ugovorom, upošteva prepozno navajana dejstva in prepozno predložene dokaze, je lahko upravičeno zlasti takrat, kadar meni, da je očitno, da lahko prepozno navajana dejstva in prepozno predloženi dokazi vplivajo na izid pri njem vloženega ugovora, in kadar faza postopka in okoliščine, v katerih je prišlo do te prepozne predložitve, ne nasprotujejo upoštevanju teh dejstev in dokazov.
Načeloma ni potrebno, da bi se uporaba zgoraj navedenih načel omejila glede na naravo zadevnih dejstev in dokazov, saj taka omejitev v členu 74(2) omenjene uredbe ni predvidena. Vendar pa je narava zadevnih dejstev in dokazov dejavnik, ki ga lahko Urad upošteva v okviru izvrševanja pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima na podlagi te določbe.
(Glej točke od 40 do 43.)
2. Člen 8 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti v bistvu določa, da lahko relativni razlog za zavrnitev registracije znamke Skupnosti obstaja le v primeru kolizije prijavljene znamke Skupnosti s prejšnjo znamko. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) mora na podlagi dokazov, ki jih mora predložiti ugovarjajoča stranka, preveriti obstoj znamk, navajanih za utemeljitev ugovora. Vprašanje obstoja prejšnje znamke torej ni dejavnik, ki bi lahko bil prepuščen prosti presoji strank. Zato tudi če bi sam prijavitelj znamke priznal „veljavnost“ registracije prejšnje znamke ali celo drugih prej pridobljenih pravic, to še ne pomeni, da morata oddelek za ugovore in odbor za pritožbe šteti, da je obstoj teh pravic dokazan.
(Glej točko 77.)
3. Med figurativnim znakom BoomerangTV – za katerega je vložena prijava za registracijo znamke Skupnosti za opise „telekomunikacije; storitve radijskih in televizijskih programov; oddajanje radijskih in televizijskih programov“ in „storitve izobraževanja, pouka in razvedrila; kulturne dejavnosti; filmski in snemalni studii; izposoja videov; tekmovanja (rekreacija); produkcija televizijskih in radijskih programov; filmska produkcija“ iz razredov 38 in 41 v smislu Nicejskega aranžmaja – figurativnimi znamkami Boomerang – prej registriranimi v Španiji za proizvode iz razredov 8, 11, 16, 18, 25 in 28 ter na Irskem in v Združenem kraljestvu za proizvode iz razreda 25 – in figurativno znamko Boomerang – ki je predmet prijave za znamko Skupnosti za vrsto proizvodov iz razredov 3, 18 in 25 tega aranžmaja – ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti.
Proizvodi, na katere se nanašajo prejšnje pravice, se namreč po svoji naravi, namenu in uporabi razlikujejo od storitev, za katere se je zahtevala registracija znamke BoomerangTV. Poleg tega ti proizvodi in storitve nikakor niso konkurenčni ali komplementarni. Na podlagi tega, da bi se določeni proizvodi, na katere se nanašajo prejšnje pravice, lahko uporabljali za promocijo storitev, za katere se zahteva registracija znamke BoomerangTV, ali da bi bil lahko športni sektor, za katerega bi bilo lahko značilnih več prejšnjih pravic, povezan s sektorjem televizijskih produkcij, za katerega naj bi bila značilna prijavljena znamka, ni mogoče ovreči te ugotovitve. Take povezave so preveč nejasne in aleatorne, da bi omogočale ugotovitev, da so zadevni proizvodi in storitve komplementarni.
(Glej točki 99 in 100.)