Zadeva T-362/08
IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds gGmbH
proti
Evropski komisiji
„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti glede izvedbe industrijskega projekta na območju, ki je na podlagi Direktive 92/43/EGS območje varstva – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice – Nasprotovanje države članice – Delno zavrnjen dostop – Izjema glede gospodarske politike države članice – Člen 4, od (5) do (7), Uredbe št. 1049/2001“
Povzetek sodbe
1. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (3) in (5))
2. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Dokumenti, ki izvirajo iz države članice
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a) in (5))
3. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člen 253 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4, 9 in 11(2))
4. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obveznost odobritve delnega dostopa do podatkov, za katere ne veljajo izjeme
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, od (1) do (3) in ( 6))
1. V primeru skladnosti med odločbo institucije glede zavrnitve razkritja dokumenta, ki izvira iz države članice, in zahtevo te države članice na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je sodišče Unije pristojno, da na zahtevo zainteresirane osebe, ki ji je institucija zavrnila dostop, opravi nadzor nad tem, ali je bila navedena zavrnitev veljavno utemeljena z izjemami, ki jih določa člen 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001, in ali je do zavrnitve prišlo zaradi presoje teh izjem s strani institucije same ali s strani zadevne države članice. Zato zaradi uporabe člena 4(5) te uredbe nadzor sodišča Unije ni omejen na nadzor prima facie. Uporaba te določbe ne preprečuje izvedbe celovitega nadzora nad zavrnilno odločbo institucije, ki mora zlasti spoštovati obveznost obrazložitve in temeljiti na vsebinski presoji uporabe izjem iz člena 4, od (1) do (3), navedene uredbe, ki jo je podala zadevna država članica.
Celovit nadzor, ki ga izvrši sodišče Unije nad uporabo zadevnih vsebinskih izjem, ne pomeni nujno, da institucija, ki je odločbo sprejela, bodisi lahko bodisi ne more izvesti celovitega nadzora nad nasprotovanjem države članice na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001. Čeprav institucija zavrne dostop do dokumenta, ki izvira iz države članice, potem ko je na podlagi nadzora prima facie ugotovila, da razlogi za nasprotovanje te države članice niso bili očitno neprimerni, nadzor sodišča Unije zaradi uporabe člena 4(5) ni omejen na nadzor prima facie nad uporabo vsebinskih izjem iz odstavkov od 1 do 3 tega člena, ker nadzira uporabo teh izjem na podlagi vsebinske presoje, ki jo je opravila zadevna država članica.
(Glej točke od 86 do 88.)
2. Glede obsega nadzora nad zakonitostjo odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumenta, ki ga izvede sodišče Unije v okviru uporabe ene od vsebinskih izjem, ki jih določa člen 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, je treba instituciji, ki je odločbo sprejela, priznati široko polje presoje glede odločitve, ali bi razkritje dokumentov iz področij, ki jih zajemajo te izjeme, lahko oslabilo javni interes. Tako polje presoje je utemeljeno zlasti z dejstvom, da je za sprejetje odločbe o zavrnitvi zaradi njene zapletene in občutljive narave potrebna določena stopnja posebne previdnosti in da so merila, ki jih določa člen 4(1)(a), zelo splošna.
To razlogovanje velja tudi, če v primeru, ko institucija na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001 zavrne dostop do dokumenta, ki izvira iz države članice, uporaba vsebinske izjeme, ki jo določa člen 4(1)(a) te uredbe, temelji na presoji države članice. Presoja vprašanja, ali bi razkritje dokumenta lahko oslabilo interese, ki so varovani s temi vsebinskimi izjemami, je namreč lahko predmet politične odgovornosti te države članice. V takem primeru mora država članica enako kot institucija imeti široko polje presoje.
Nadzor sodišča Unije mora zato obsegati samo preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil in obveznosti obrazložitve, pravilnosti navedenih dejstev in tega, da ni očitnih napak pri presoji dejstev in zlorabe pooblastil.
(Glej točke 104, 105 in 107.)
3. V primeru odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumenta na podlagi izjeme, ki jo določa člen 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, mora biti v obrazložitvi pojasnjeno, kako bi dostop do tega dokumenta lahko dejansko oslabil s to izjemo varovani interes. Vendar včasih ni mogoče navesti razlogov, zakaj je dokument upravičeno zaupen, ne glede na to, ali gre za dokument občutljive narave v smislu člena 9 te uredbe, ne da bi se razkrila njegova vsebina in zato bistveni namen izjeme ne bi bil dosežen.
Potreba po tem, da institucije ne omenjajo dejavnikov, ki bi lahko tudi zgolj posredno oslabili interese, ki jih posebej varujejo navedene izjeme, je posebej poudarjena v členu 11(2) Uredbe št. 1049/2001. V tej določbi je med drugim določeno, da se, kadar je v registru institucije dokument, za katerega ni nujno, da je v smislu člena 9 te uredbe občutljive narave, naveden v napotilu, to napotilo pripravi tako, da ni oslabljeno varstvo interesov iz člena 4 iste uredbe.
(Glej točke od 110 do 112.)
4. Člen 4(6) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ni neločljivo povezan z odstavki od 1 do 3 tega člena. Čeprav je konkreten preizkus izjem iz teh določb nujen pogoj za ugotovitev možnosti delnega dostopa do zadevnega dokumenta, namreč preizkus take možnosti ne zadeva pogojev uporabe zadevnih izjem. Zahteva po takem preizkusu izhaja iz načela sorazmernosti. V okviru člena 4(6) je namreč treba preizkusiti, ali se lahko cilj, ki se ga skuša doseči z zavrnitvijo dostopa do dokumenta, doseže tako, da se prekrijejo le deli dokumenta, ki lahko oslabijo varstvo zaščitenega interesa.
Pogoji uporabe člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001 se tako presojajo ločeno in v drugačni stopnji analize od tiste glede izjem od pravice do dostopa, ki so določene v odstavkih od 1 do 3 tega člena.
(Glej točki 147 in 148.)