Zadevi T‑472/09 in T‑55/10
SP SpA
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg jekla za armiranje betona v palicah ali zvitkih – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 65 PJ na podlagi Uredbe (ES) št. 1/2003 po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ – Določanje cen in plačilnih rokov – Omejevanje ali nadzor proizvodnje ali prodaj – Bistvena kršitev postopka – Pravna podlaga – Prekoračitev pooblastil in zloraba postopka – Globe – Zgornja meja, določena v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 – Ničnostna tožba – Sklep o spremembi – Nedopustnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 9. decembra 2014
1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Enake zahteve za očitke, navedene v utemeljitev tožbenega razloga
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))
2. Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Razširitev predhodno navedenega razloga – Dopustnost
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1) in 48(2))
3. Akti institucij – Domneva veljavnosti – Neobstoječi akt – Pojem
(člen 249 ES)
4. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o izvajanju pravil o konkurenci, ki je bila vročena brez prilog – Okvir, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo – Neobstoj kršitve obveznosti obrazložitve
(člena 15 PJ in 36 PJ)
5. Komisija – Načelo kolegialnosti – Obseg – Odločba o izvajanju pravil o konkurenci, ki je bila vročena brez prilog – Kršitev načela kolegialnosti – Neobstoj – Elementi, ki so pravno zadostno navedeni v besedilu odločbe
(člen 219 ES)
6. Akti institucij – Izbira pravne podlage – Ureditev Unije – Zahteva po jasnosti in predvidljivosti – Izrecna navedba pravne podlage – Odločba Komisije, s katero je bila po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ ugotovljena kršitev člena 65 PJ in naložena sankcija zadevnemu podjetju – Pravna podlaga, ki jo tvorita člen 7(1) in 23(2) Uredbe št. 1/2003
(člen 65(1) PJ; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 7(1) in 23(2))
7. Omejevalni sporazumi – Omejevalni sporazumi, za katere velja ratione materiae in ratione temporis pravna ureditev Pogodbe ESPJ – Prenehanje veljavnosti Pogodbe ESPJ – Kontinuiteta sistema svobodne konkurence na podlagi Pogodbe ES – Ohranjen nadzor Komisije, ko ukrepa v pravnem okviru Uredbe št. 1/2003
(člen 65(1) PJ; Uredba Sveta št. 1/2003)
8. Akti institucij – Časovna veljavnost – Procesna pravila – Materialnopravna pravila – Razlikovanje – Prenehanje veljavnosti Pogodbe ESPJ – Odločba o izvajanju pravil o konkurenci, ki je sprejeta po tem prenehanju veljavnosti in ki se nanaša na dejansko stanje pred njim – Načela pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo in zakonitosti kazenskih sankcij – Pravni položaji, nastali pred prenehanjem veljavnosti Pogodbe ESPJ – Uporaba pravne ureditve Pogodbe ESPJ
(člen 65(1) PJ; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49(1))
9. Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Škodovanje konkurenci v smislu člena 65 PJ – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev
(člen 65(1) PJ)
10. Omejevalni sporazumi – Kompleksna kršitev, ki ima elemente sporazuma in elemente usklajenega ravnanja – Enotna opredelitev kot „sporazum in/ali usklajeno ravnanje“ – Dopustnost – Posledice glede obveznosti obrazložitve
(člena 15 PJ in 65(1) PJ)
11. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Domneva o uporabi informacij za določitev ravnanja na trgu – Neobstoj protikonkurenčnih učinkov na trgu – Nevplivanje
(člen 65(1) PJ)
12. Konkurenca – Upravni postopek – Načelo dobrega upravljanja – Zahteva po nepristranskosti – Posledice glede presoje dokazov
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Uredba Sveta št. 1/2003, uvodna izjava 37)
13. Omejevalni sporazumi – Sodelovanje na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Okoliščina, ki omogoča, da se ob nedistanciranju od sprejetih odločitev ugotovi udeležba pri prihodnjem omejevalnem sporazumu – Javno distanciranje – Ozka razlaga
(člen 65(1) PJ)
14. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Listinski dokazi – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merila – Neobstoj parafe in podpisa – Nevplivanje
(člen 65 PJ)
15. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Presoja – Pripis odgovornosti podjetju za celotno kršitev – Dopustnost
(člen 65(1) PJ; člen 81 ES)
16. ESPJ – Cena – Ceniki – Obvezna javnost – Združljivost s prepovedjo omejevalnih sporazumov
(člena 60 PJ in 65(1) PJ)
17. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg načela – Razglasitev ničnosti prve odločbe Komisije o ugotovitvi kršitve – Sprejetje nove odločbe, utemeljene na drugi pravni podlagi in prejšnjih pripravljalnih aktih – Dopustnost – Obveznost sprejetja novega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah – Neobstoj
(člen 65(1)(4) in (5) PJ)
18. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Zavrnitev posredovanja dokumenta – Posledice – Nujnost razlikovanja med obremenilnimi in razbremenilnimi dokumenti glede dokaznega bremena, ki ga nosi zadevno podjetje
19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki ga je treba upoštevati – Skupni promet vseh družb, ki sestavljajo gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje – Prenehanje gospodarske enote ob naložitvi globe – Uporaba zgornje meje za družbe, obravnavane individualno – Družba v stečajnem postopku – Nemožnost naložitve globe tej družbi, brez da bi bil dokazan obstoj gospodarske enote med njo in skupino, ki ji je bila naložena globa
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
20. Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba zoper sklep, s katerim so obstoječi odločbi dodane priloge, ne spreminja pa se njena vsebina – Tožba, ki stranki, ki jo je vložila, ne more prinesti koristi – Nedopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 65.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 66.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 72 do 74.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 78 do 93 in 104.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 106 in 107.)
6. Institucije imajo v okviru pravnega reda Skupnosti le prenesene pristojnosti. Zato je v preambuli aktov Skupnosti navedena pravna podlaga, ki zadevno institucijo pooblašča za delovanje na zadevnem področju. Izbira ustrezne pravne podlage ima namreč ustavnopraven pomen.
Odločba, s katero je Komisija po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ ugotovila, da je podjetje kršilo člen 65(1) PJ in mu naložila globo, ima pravno podlago v členu 7(1) Uredbe št. 1/2003 za ugotovitev kršitve in v členu 23(2) te uredbe za naložitev globe.
(Glej točki 117 in 121.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 122 do 138.)
8. Pravila Pogodbe ES je na področju, ki ga je sprva urejala Pogodba ESPJ, treba uporabljati v skladu z načeli, ki urejajo časovno uporabo prava. Čeprav velja, da se postopkovna pravila splošno uporabljajo za vse postopke, ki potekajo, ko ta začnejo veljati, je treba materialnopravna pravila zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo razlagati tako, da se za položaje, ki so nastali, preden so začela veljati, uporabijo le, če je iz njihovega besedila, ciljev ali sistematike jasno razvidno, da jim je treba priznati takšen učinek.
S tega stališča glede materialnopravnih določb, ki se uporabljajo za pravni položaj, ki je dokončno nastal pred prenehanjem veljavnosti Pogodbe ESPJ, kontinuiteta pravnega reda Unije in zahteve v zvezi z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj nalagajo, da se materialne določbe, sprejete na podlagi Pogodbe ESPJ, uporabljajo za dejstva, ki ratione materiae in ratione temporis spadajo na področje njihove uporabe. Glede tega načelo zakonitosti v zvezi s kaznivimi dejanji in kaznimi, kar zadeva odločbo o naložitvi globe za kršitev pravil o konkurenci, ne zahteva, da je bilo zadevno ravnanje nezakonito ne samo ob storitvi, ampak tudi ob izreku formalne sankcije zanj.
(Glej točke 140, 141 in od 143 do 145.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 150, 151, 162, 210 in 220.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 156 do 160 in 167.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 163 do 166, 178, 181 in 269.)
12. V zvezi z upravnimi postopki, ki jih vodi Komisija na področju konkurenčnega prava, je spoštovanje jamstev, ki jih zagotavlja pravni red Unije v upravnih postopkih, še toliko bolj temeljnega pomena v primerih, v katerih ima zadevna institucija diskrecijsko pravico. Spoštovanje teh jamstev je poleg tega določeno v Uredbi št. 1/2003. Med temi jamstvi je zlasti obveznost pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne dokaze v posamezni zadevi. Poleg tega je treba dokaze presojati kot celoto in ob tem upoštevati vse upoštevne okoliščine.
(Glej točke od 184 do 187.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 197, 223 in 226.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 201.)
15. Kršitev člena 81 ES, in po analogiji člena 65 PJ, je lahko ne le posledica ločenega dejanja, ampak tudi niza dejanj ali celo trajajočega ravnanja. Glede tega se zdijo ravnanja v zvezi z določanjem osnovne cene proizvoda in plačilnih rokov izraz izvajanja enega samega načrta, namenjenega določitvi minimalne dogovorjene cene, če se vsako od teh ravnanj konkretizira z ukrepi, ki so skozi čas bolj ali manj enaki in s katerimi je določena minimalna dogovorjena cena.
To, da so bila v obdobju več let sprejeta enaka dejanja na področju osnovnih cen, pribitkov, plačilnih rokov in nadzora ali omejevanja proizvodnje ali prodaj, ter da poleg tega obstajajo dokazi o sestankih za nadzor nad usklajenimi ravnanji, dokazuje, da je bil položaj na trgu pod nenehnim nadzorom in da so bile, kadar se je vpletenim podjetjem zdelo potrebno, sprejete nove pobude, tako da zadevna ravnanja ne morejo biti kratkotrajna.
(Glej točke od 211 do 213.)
16. Podjetja morajo cene v cenikih določati samostojno, brez medsebojnih sporazumov, vključno s tihim soglasjem. Iz tega sledi, da kadar konkurenčna podjetja v okviru rednega usklajevanja sprejmejo trajajoče ravnanje, ki je z uporabo sporazumov in usklajenih ravnanj namenjeno odpravi negotovosti glede, natančneje, pribitkov na dimenzijo, ki jih bodo uporabila na trgu, to ravnanje pomeni prepovedan omejevalni sporazum v smislu člena 65 PJ.
(Glej točki 231 in 232.)
17. Če je bila odločba Komisije o ugotovitvi kršitev pravil o konkurenci iz Pogodbe ESPJ in naložitvi glob razglašena za nično zaradi prenehanja veljavnosti člena 65(4) in (5), zaradi česar Komisija iz navedenih določb, ki v trenutku sprejetja navedene odločbe niso več veljale, ni mogla izvajati pristojnosti, mora Komisija za izvršitev sodbe, s katero je bila razglašena ta ničnost, postopek nadaljevati prav od tam, kjer je nastala nezakonitost, torej od sprejetja odločbe, ki je bila razglašena za nično. Komisiji zato na podlagi načela spoštovanja pravice do obrambe na tožečo stranko ni treba nasloviti novega obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.
(Glej točki 277 in 280.)
18. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 285 do 288.)
19. Zgornja meja 10 % celotnega prometa, ki ga je ustvarilo podjetje, ki mu je naložena globa za kršitev pravil o konkurenci, v predhodnem poslovnem letu, ki je v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 določena kot meja za to globo, je namenjena zlasti temu, da so podjetja obvarovana pred pretiranimi globami, ki bi jih lahko gospodarsko uničile. Iz tega je mogoče sklepati, da se zgornja meja ne nanaša na obdobje sankcioniranih kršitev, ki se lahko zaključi več let pred datumom naložitve globe, ampak na obdobje, ki je bližje temu datumu. Če se izkaže, da več naslovnikov sestavlja podjetje v smislu gospodarskega subjekta, odgovornega za kaznovano kršitev, na dan sprejetja te odločbe, se lahko zgornja meja izračuna na podlagi celotnega prometa tega podjetja, kar pomeni na podlagi vseh njegovih sestavnih delov skupaj. Če pa je ta gospodarska enota medtem prenehala, ima vsak naslovnik odločbe pravico do individualne uporabe zadevne zgornje meje. Zato podjetju, če ni dokazan obstoj gospodarske enote med njim in skupino družb, ki ji je bila naložena globa, in če je to podjetje ob naložitvi globe v stečajnem postopku in torej ne ustvarja prometa, ni mogoče naložiti globe.
V zvezi s tem na podlagi dejstva, da so osebe, ki so udeležene v kapitalu podjetja, tudi zastopane v njegovem upravnem odboru, pri čemer nimajo večine, ni upravičeno šteti, da so ti člani še naprej izvrševali odločilen vpliv nad tem podjetju ob naložitvi globe. Prav tako sporočilo za medije, v katerem je omenjeno strateško partnerstvo med temi člani in skupino družb, ni zadosten dokaz za to, da so ob sprejetju odločbe, s katero je bila naložena globa, ti člani izvrševali odločilen vpliv nad to skupino. Prav tako dokaz obstoja gospodarske enote med dvema družbama ne more biti sama okoliščina, da je bil registrirani sedež ene družbe tudi upravni sedež druge.
(Glej točke 307, 308, 317, 318, 321 in 324.)
20. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 331 do 334.)