Zadeva T‑564/12

Ministry of Energy of Iran

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Napaka pri presoji – Kršitev temeljnih pravic – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 8. septembra 2015

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Procesno upravičenje – Tožba organizacije brez pravne subjektivitete, za katero veljajo omejevalni ukrepi – Dopustnost

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Minimalne zahteve

(člen 296 PDEU; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

3.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravica, ki je pogojena z vložitvijo ustreznega zahtevka pri Svetu

(sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

4.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost sporočitve obremenilnih elementov ob sprejetju akta, ki posega v položaj, ali takoj zatem – Vložitev pripomb zadevnih oseb po sprejetju omejevalnih ukrepov – Ureditev, v kateri je določena obveznost Sveta, da ponovno preizkusi svojo odločitev po predstavitvi pripomb – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev – Posledice

(sklepa Sveta 2010/413/SZVP, člen 24, od (2) do (4), in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012, člen 46(3) in (4), in št. 945/2012)

5.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Ukrepi, sprejeti v okviru boja proti širjenju jedrskega orožja – Obseg nadzora

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

6.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Finančna podpora iranski vladi – Pojem – Dejavnost izvoza elektrike – Vključitev – Zagotavljanje neprofitnih javnih storitev – Nevplivanje

(sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

7.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Omejitev lastninske pravice – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2012/635/SZVP; uredbi Sveta št. 267/2012 in št. 945/2012)

1.      V skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU lahko ničnostno tožbo vložijo fizične in pravne osebe.

Če v okviru tožbe za razglasitev delne ničnosti nekaterih omejevalnih ukrepov proti Iranu Svet ugotovi, da pravni položaj ministrstva iranske vlade, ki nima pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od pravne subjektivitete iranske vlade, zadošča za sprejetje omejevalnih ukrepov zoper njo, je treba zaradi doslednosti in pravičnosti priznati tudi, da njegov pravni položaj zadošča za izpodbijanje teh ukrepov. Vsak drugačen sklep bi pomenil, da bi se lahko organizacijo vključilo na seznam subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ne da bi ta imela možnost vložiti tožbo zoper to vključitev.

Poleg tega, ker se ureditev glede sprejetja teh omejevalnih ukrepov izrecno nanaša ne samo na osebe, ampak tudi na subjekte in organe, tako izrecno določa, da se lahko omejevalni ukrepi sprejmejo zoper subjekte, ki nimajo lastne pravne subjektivitete.

(Glej točke od 21 do 24.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 32 do 37.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 59.)

4.      V okviru ureditve, v kateri je določena obveznost Sveta, da ponovno preizkusi vpis osebe ali subjekta na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi proti Iranu, če je ta podala pripombe po tem, ko ji je Svet sporočil odločitev o vpisu, mora biti ta ponovna preučitev, če ni določen točen rok, opravljena v razumnem roku.

Pri preizkusu razumnosti roka, ki je pretekel, pa je treba upoštevati dejstvo, da so zadevne pripombe za to osebo ali subjekt prva priložnost, da predstavi svoje stališče o utemeljenosti vpisa njenega imena na seznama oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, kar pomeni, da ima poseben interes, da Svet opravi ponovni preizkus in jo obvesti o svojih izsledkih. Svetu namreč zadevni osebi ali subjektu ni treba predhodno sporočiti razlogov, s katerimi namerava ta institucija utemeljiti prvotno vključitev njegovega imena na seznam oseb in subjektov, katerih sredstva so zamrznjena, ker mora ta ukrep, da ne bi bila ogrožena njegova učinkovitost, že po svoji naravi omogočati učinek presenečenja in njegovo takojšnjo uporabo. V takem primeru načeloma zadošča, da institucija zadevni osebi ali subjektu sporoči razloge in zagotovi spoštovanje njegove pravice do zaslišanja sočasno ali neposredno po sprejetju odločitve.

Kadar je odgovor Sveta poslan več kot 15 mesecev po tem, ko je zadevna oseba ali subjekt predložila prve pripombe, je treba ugotoviti, da je Svet na pripombe odgovoril v očitno nerazumnem roku.

Vendar, če odgovor Sveta ustreza cilju zadevne obveznosti, ki je zagotoviti, da so omejevalni ukrepi zoper osebo ali subjekt utemeljeni v trenutku njihovega sprejetja, kršitev zadevne pravice do obrambe ne upravičuje razglasitev ničnosti aktov, s katerimi so bili ti omejevalni ukrepi sprejeti, saj navedena kršitev položaju zadevne osebe ali subjekta ne škoduje več.

(Glej točke 64 in od 70 do 76.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 81 do 85.)

6.      V zvezi z omejevalnimi ukrepi proti Iranu, kot je zamrznitev sredstev subjektov, ki zagotavljajo podporo iranski vladi, se merilo zagotavljanja podpore navedeni vladi nanaša na dejavnosti zadevne osebe ali subjekta, ki lahko, čeprav same po sebi nikakor niso neposredno ali posredno povezane s širjenjem jedrskega orožja, to širjenje spodbujajo s tem, da iranski vladi zagotavljajo sredstva ali kapacitete v materialnem, finančnem ali logističnem smislu, zaradi katerih ta lahko izvaja dejavnosti širjenja jedrskega orožja. To merilo se torej nanaša na tiste oblike podpore, ki količinsko in kakovostno prispevajo k širjenju iranskih jedrskih dejavnosti. Njegov cilj je iranski vladi odvzeti vire prihodkov in jo tako prisiliti, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev preneha razvijati program širjenja jedrskega orožja.

Dejavnost ministrstva iranske vlade, ki se nanaša na izvoz elektrike, zlasti s pobiranjem zneskov, ki jih kupci plačajo za izvoženo elektriko, zagotavlja vir prihodka iranski vladi in zato pomeni podporo v obliki finančne pomoči.

Dejstvo, da to ministrstvo zagotavlja neprofitne javne storitve, ne pomeni, da teh storitev izvoza elektrike ni mogoče opredeliti kot finančno podporo iranski vladi in da zato na njihovi podlagi ni mogoče utemeljiti sprejetja omejevalnih ukrepov zoper njo.

Dejavnost tega ministrstva, povezana z izvozom elektrike, se namreč razlikuje od njegovih preostalih funkcij, ker ne gre za storitev v javnem interesu, ki se zagotavlja iranskemu prebivalstvu. Zato med vsemi dejavnostmi in funkcijami ministrstva ni stvarne povezanosti, zaradi katere bi jih bilo treba obravnavati kot celoto. To še toliko bolj velja, ker finančna sredstva iz dejavnosti izvoza elektrike niso uvrščena med posebna proračunska sredstva.

Prav tako bi se s tem, da bi se lahko kot subjekte, ki iranski vladi zagotavljajo finančno podporo, opredelilo le tiste, katerih dejavnosti so v celoti profitne, lahko zaobšel cilj zadevnih omejevalnih ukrepov, kar bi vplivalo na njihovo učinkovitost. Za izognitev uporabi navedenih ukrepov bi namreč zadoščalo, da se vsakemu zadevnemu subjektu poleg pristojnosti in dejavnosti, ki so vir sredstev, podeli še neprofitne pristojnosti in dejavnosti v primerljivem znesku.

Poleg tega zamrznitev sredstev ministrstva, utemeljena z njegovo dejavnostjo izvoza elektrike, ustreza cilju, s katerim se želijo iranski vladi odvzeti viri njenih prihodkov, in to ne glede na neprofitni značaj preostalih dejavnosti ministrstva. Zaradi zamrznitve sredstev je iranski vladi, del katere je ministrstvo, namreč onemogočena uporaba dela njenih finančnih sredstev, potrebnih za zagotavljanje vseh njenih dejavnosti, vključno s tistimi, na katere ministrstvo nima vpliva in so povezane s širjenjem jedrskega orožja.

Zato bistveno vprašanje za presojo, ali ministrstvo zagotavlja finančno podporo iranski vladi, ni njegov splošni dobičkonosni značaj, ampak profitnost njegove dejavnosti izvoza elektrike.

(Glej točke od 88 do 91 in od 93 do 97.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 113, 114 in od 116 do 118.)