Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 9. decembra 2020 – kazenski postopek proti M. M.

(Zadeva C-671/20)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie

Stranka v postopku v glavni stvari

M. M.

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 2 PEU in v njem izraženo vrednoto pravne države, člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načela primarnosti, lojalnega sodelovanja in pravne varnosti, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se ureditev države članice, kot je člen 41b(1) in (3) ustawa dnia 27 lipca 2001 r. – Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, p.u.s.p.), uporabi na način, da lahko predsednik sodišča na podlagi dovoljenja za kazenski pregon sodnika, prvotno razporejenega v sestavo sodišča (sodnik regionalnega sodišča I.T.), ki ga je podal organ, kot je disciplinski senat, in ki ima za posledico obvezen suspenz tega sodnika, kar pomeni zlasti, da ta sodnik ne sme sodelovati v sestavah sodišča, ki odločajo o zadevah, ki so mu bile dodeljene, med drugim tudi o zadevah, ki so mu bile dodeljene pred podajo omenjenega dovoljenja, – samostojno in brez sodnega nadzora – odloči o spremembi sestave sodišča?

2.    Ali je treba pravo Unije, zlasti določbe, navedene v prvem vprašanju, razlagati tako, da nasprotuje:

(a)    ureditvi države članice, kot sta člen 42a(1) in (2) ter člen 107(1), točka 3, p.u.s.p., ki nacionalnemu sodišču – v okviru preizkusa, ali to sodišče izpolnjuje zahteve za z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče – prepoveduje preizkus zavezujoče narave dovoljenja disciplinskega senata in okoliščin v zvezi s tem dovoljenjem, omenjenim v prvem vprašanju, ki so neposredni vzrok za spremembo sestave sodišča, in hkrati določa, da sodnik v primeru poskusa takega preizkusa disciplinsko odgovarja?

(b)    sodni praksi nacionalnega organa, kot je Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče, Republika Poljska), v skladu s katero akti državnih organov, kot sta predsednik Republike Poljske in Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet), v zvezi z imenovanjem oseb v organ, kot je disciplinski senat, niso predmet sodnega nadzora, vključno z nadzorom z vidika prava Unije – ne glede na resnost in težo kršitve – in je akt imenovanja osebe na sodniško mesto dokončen in nepreklicen?

3.    Ali je treba pravo Unije, zlasti določbe, navedene v prvem vprašanju, razlagati tako, da izključuje zavezujočo naravo dovoljenja, omenjenega v prvem vprašanju, zlasti glede suspenza, če ga je podal organ, kot je disciplinski senat, zaradi česar:

(a)    noben državni organ (vključno s predložitvenim sodiščem, pa tudi organi, pristojni za imenovanje in spremembo sestave nacionalnega sodišča, zlasti predsednik sodišča), ne sme upoštevati tega dovoljenja in morajo sodniku nacionalnega sodišča, zoper katerega je bilo to dovoljenje podano, omogočiti udeležbo v sodečem senatu tega sodišča;

(b)    sodišče, v katerega sestavi sodnik, ki je bil prvotno razporejen vanjo, ne zaseda zgolj zato, ker se nanj nanaša zgoraj navedeno dovoljenje, ni sodišče, ki je bilo predhodno ustanovljeno v skladu z zakonom in zato ne more kot „sodišče“ odločati o vprašanjih uporabe ali razlage prava Unije?

4.    Ali je za odgovore na zgornja vprašanja pomembno dejstvo, da disciplinski senat in Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče) zaradi neobstoja neoodvisnosti in ugotovljenih kršitev določb o imenovanju njunih članov ne zagotavljata učinkovitega sodnega varstva?

____________