Zadeva C‑405/20
EB in drugi
proti
Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau (BVAEB)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija))
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 5. maja 2022
„Predhodno odločanje – Socialna politika – Člen 157 PDEU – Protokol (št. 33) – Enako obravnavanje moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu – Direktiva 2006/54/ES – Člen 5(c) in člen 12 – Prepoved posredne diskriminacije na podlagi spola – Poklicni sistem socialne varnosti, ki se uporablja po datumu iz tega protokola in tega člena 12 – Starostne pokojnine uradnikov – Nacionalna ureditev, ki določa letno prilagoditev starostnih pokojnin – Degresivna prilagoditev glede na višino zneska starostne pokojnine s popolno izključitvijo prilagoditve nad določenim zneskom – Utemeljitev”
1. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako plačilo – Plačilo – Pojem – Starostna pokojnina zveznih uradnikov, ki se jim izplačuje zaradi njihove zaposlitve – Vključitev
(člen 157 PDEU)
(Glej točko 30.)
2. Socialna politika – Delavci in delavke – Dostop do zaposlitve in delovni pogoji – Enako obravnavanje – Direktiva 2006/54 – Področje uporabe – Sistem starostnih pokojnin zveznih uradnikov, ki se jim izplačujejo zaradi njihove zaposlitve – Vključitev
(Direktiva Sveta 2006/54, člen 2(1)(f))
(Glej točko 31.)
3. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako plačilo – Člen 157 PDEU – Načelo, ki je del temeljev Unije
(člen 3(3), drugi pododstavek, PEU; člen 157 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 23)
(Glej točko 39.)
4. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako obravnavanje v okviru poklicnih sistemov socialne varnosti – Časovna omejitev učinkov, določena s Protokolom št. 33 in členom 12 Direktive 2006/54 – Neuporaba te omejitve za nacionalno ureditev, ki določa letno prilagoditev starostnih pokojnin in ki se je uporabljala po datumu, predpisanem v teh določbah
(člen 157 PDEU; Protokol št. 33, priložen k Pogodbama EU in DEU; Direktiva Sveta 2006/54, člen 12)
(Glej točke od 33 do 37, 42, 43 in točko 1 izreka.)
5. Socialna politika – Delavci in delavke – Enako obravnavanje v okviru poklicnih sistemov socialne varnosti – Nacionalna ureditev, ki določa letno degresivno prilagoditev zneska starostnih pokojnin nacionalnih uradnikov glede na velikost tega zneska – Popolna izključitev prilagoditve nad določenim pragom – Upravičenci, ki so znatno bolj negativno prizadeti kot upravičenke – Posredna diskriminacija – Dopustnost – Pogoji – Utemeljitev z uresničevanjem legitimnih ciljev – Sorazmernost
(člen 157 PDEU; Direktiva Sveta 2006/54, člena 3 in 5(c))
(Glej točke 51, 57, 58, od 61 do 63, od 67 do 69 in točko 2 izreka.)
Povzetek
Trije nekdanji avstrijski zvezni uradniki moškega spola EB, DP in JS so se med letoma 2000 in 2013 upokojili. Leta 2017 je mesečni znesek njihove starostne pokojnine znašal 6872,43 EUR, 5713,22 EUR oziroma 4678,48 EUR.
Vsak od njih je od Versicherungsanstalt öffentlich Bediensteter, Eisenbahnen und Bergbau (zavod za zdravstveno zavarovanje uradnikov in uslužbencev javnih organov ter zaposlenih na železnicah in v rudarstvu, Avstrija, v nadaljevanju: BVAEB) zahteval revalorizacijo zneska svoje starostne pokojnine s 1. januarjem 2018.
BVAEB je zahteve EB in DP zavrnil z obrazložitvijo, da na podlagi avstrijskega zakona o socialni varnosti, ki se med drugim uporablja za zvezne uradnike,(1) za leto 2018 ni bila zvišana nobena pokojnina, če je njen skupni znesek presegal zgornjo mejo 4980 EUR mesečno. Ker pokojnina JS še ni dosegla tega praga, je bil njen znesek na podlagi iste ureditve, ki je določala degresivno prilagoditev zneska starostne pokojnine glede na višino tega zneska, zvišan za 0,2989 %.
Vse tri tožeče stranke so zadevo predložile avstrijskemu sodišču, pri čemer so na podlagi statistične analize, ki kaže na to, da so moški bolj zastopani v kategoriji oseb, ki prejemajo pokojnine, višje od tega praga, trdile, da se z navedeno ureditvijo glede njih uvaja posredna diskriminacija na podlagi spola.
Po zavrnitvi njihovih tožb so vložili revizijo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija). To sodišče je Sodišču postavilo vprašanje o razlagi, med drugim, Protokola št. 33(2), da bi ugotovilo, ali se tožeče stranke lahko sklicujejo na načelo enakega obravnavanja moških in žensk in ali to načelo(3) nasprotuje letni prilagoditvi starostnih pokojnin, kot jo določa zadevna avstrijska zakonodaja.
V tem okviru je Sodišče presodilo, da se časovna omejitev učinkov navedenega načela ne uporablja za tako ureditev in da to načelo ne nasprotuje tej ureditvi, če ta dosledno in sistematično sledi ciljema zagotovitve trajnostnega financiranja starostnih pokojnin in zmanjšanja razlike med ravnmi pokojnin, ki jih financira država, ne da bi bilo z njo preseženo to, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.
Presoja Sodišča
Sodišče je najprej ocenilo, da se časovna omejitev učinkov načela enakega obravnavanja moških in žensk, določena v Protokolu št. 33 in členu 12 Direktive o enakosti moških in žensk, ne uporablja za letno prilagoditev starostnih pokojnin, ker – kot v tem primeru – tak mehanizem ne posega v pridobljene pravice ali izplačila, ki so bila izvršena pred referenčnim datumom, predpisanim v navedenih določbah.
V zvezi s tem se je Sodišče oprlo zlasti na besedilo teh določb, na dejstvo, da ta omejitev pomeni odstopanje od splošnega pravila, določenega s Pogodbo DEU, in da jo je treba razlagati ozko, na očitno povezavo med besedilom navedenega protokola in sodbo Barber(4) ter na nujne preudarke pravne varnosti, upoštevane v tej sodbi, ki nasprotujejo temu, da bi bila vprašljiva pravna razmerja, katerih učinki so bili v preteklosti že izčrpani, saj bi bilo lahko v takem primeru finančno ravnovesje več pokojninskih sistemov retroaktivno porušeno. Take omejitve v obravnavanem primeru ni mogoče uveljavljati zoper tožeče stranke, ki so se upokojile po 1. januarju 1994, to je referenčni datum, ki se za Republiko Avstrijo uporablja na podlagi člena 12(3) Direktive o enakosti moških in žensk.
Nato je Sodišče razsodilo, da člen 157 PDEU in člen 5(c) Direktive o enakosti moških in žensk ne nasprotujeta taki nacionalni ureditvi.
Čeprav bi statistični podatki, ki jih ima na voljo predložitveno sodišče, kazali na posredno diskriminacijo na podlagi spola v primeru, da ta ureditev negativno vpliva na znatno večji delež upravičencev kot upravičenk, bi bila namreč ta diskriminacija lahko upravičena z legitimnima ciljema socialne politike, ki se z njo uresničujeta, in sicer zagotovitve trajnostnega financiranja starostnih pokojnin in zmanjšanja razlike med ravnmi pokojnin, ki jih financira država.
Poleg tega je Sodišče poudarilo, da se zadevna ureditev izvaja dosledno in sistematično, ker se letna prilagoditev starostnih pokojnin uporablja za vse upravičence do državnih pokojnin, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
Glede na široko polje proste presoje, ki ga imajo države članice pri izbiri ukrepov, s katerimi se lahko uresničijo cilji njihove socialne politike, doslednost te ureditve ne more biti vprašljiva niti zato, ker že obstajajo druga specifična orodja socialne politike, katerih namen je doseči cilj podpore skromnim dohodkom, niti zaradi dejstva, da pokojnine iz zasebnih poklicnih sistemov socialne varnosti in plače aktivno zaposlenih uradnikov niso bile predmet istega prilagoditvenega ukrepa.
Nazadnje, ravno tako ni razvidno, da bi zadevna ureditev presegala to, kar je nujno potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev, saj upošteva prispevne sposobnosti zadevnih oseb, ker so omejitve zvišanja pokojnin postopne glede na zneske dodeljenih prejemkov, tako zvišanje pa je izključeno le za najvišje pokojnine.