Zadeva C‑295/16

Europamur Alimentación SA

proti

Dirección General de Comercio y Protección del Consumidor de la Comunidad Autónoma de la Región de Murcia

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso-Administrativo no 4 de Murcia)

„Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 2005/29/ES – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Področje uporabe te direktive – Prodaja grosista trgovcem na drobno – Pristojnost Sodišča – Nacionalna zakonodaja, ki določa splošno prepoved prodaje z izgubo – Odstopanja, ki temeljijo na merilih, ki niso določena z navedeno direktivo“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 19. oktobra 2017

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Razlaga, za katero se prosi, ker se določbe direktive, prenesene v nacionalno pravo, uporabljajo za položaje, ki jih pravo Unije ne ureja – Pristojnost za to razlago

(Člen 267 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 2 in 3)

2.        Približevanje zakonodaj – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Nacionalna ureditev, ki določa splošno prepoved ponujanja blaga za prodajo ali njegove prodaje z izgubo in ki določa razloge za odstopanje od te prepovedi, ki temeljijo na merilih, ki jih ta direktiva ne vsebuje – Nedopustnost

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, členi od 5 do 9)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 28 do 33.)

2.      Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki vsebuje splošno prepoved ponujanja blaga za prodajo ali njegove prodaje z izgubo in ki določa razloge za odstopanje od te prepovedi, ki temeljijo na merilih, ki jih ta direktiva ne vsebuje.

V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah popolnoma harmonizira pravila o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov in da torej države članice, kot je izrecno določeno v členu 4 te direktive, niti zaradi doseganja višje ravni varstva potrošnikov ne smejo sprejeti bolj omejevalnih ukrepov, kot so opredeljeni z navedeno direktivo (glej v tem smislu sodba z dne 14. januarja 2010, Plus Warenhandelsgesellschaft, C‑304/08, EU:C:2010:12, točka 41, sklep z dne 30. junija 2011, Wamo, C‑288/10, EU:C:2011:443, točka 33).

(Glej točki 39, 43 in izrek.)