Zadeva C‑518/16

« ZPT » AD

proti

Narodno sabranie na Republika Bulgaria in drugi

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad)

„Predhodno odločanje – Državne pomoči – Uredba (ES) št. 1998/2006 – Člen 35 PDEU – Pomoč de minimis v obliki davčne olajšave – Nacionalna zakonodaja, ki iz upravičenosti do te davčne olajšave izključuje naložbe v proizvodnjo izvoznih proizvodov“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 28. februarja 2018

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Vprašanja, postavljena v okviru odškodninske tožbe, vložene proti državi članici zaradi kršitve prava Unije s pravnomočno nacionalno odločbo – Dopustnost – Prošnja za določitev nacionalnega sodišča, pristojnega za odločanje o odškodninski tožbi – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

2.        Sodni postopek – Intervencija – Postopek predhodnega odločanja – Udeležba strank v sporu o glavni stvari – Status stranke v sporu – Presoja nacionalnega sodišča

(člen 267 PDEU; Statut Sodišča, člen 23, drugi odstavek 2; Poslovnik Sodišča, člen 96(1)(a))

3.        Prosti pretok blaga – Količinske omejitve pri izvozu – Ukrepi z enakim učinkom – Pojem – Uredba Komisije, ki prepoveduje državne pomoči dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice – Izključitev

(člena 35 in 107 PDEU; Uredba Komisije št. 1998/2006, člen 1(1)(d))

4.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Vpliv na trgovino med državami članicami – Pomoči majhnega pomena – Uredba št. 1998/2006 – Področje uporabe – Izključitev pomoči dejavnostim, povezanim z izvozom – Pojem – Nacionalna ureditev, ki iz upravičenosti do davčne olajšave, ki pomeni pomoč de minimis, izključuje naložbe v proizvodnjo izvoznih proizvodov – Izključitev

(člen 107(1) PDEU; Uredba Komisije št. 1998/2006, člen 1(1)(d))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 21, 22 in 24.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 31 in 32.)

3.      S členom 35 PDEU so med državami članicami prepovedane količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom. V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da nacionalni ukrep, ki velja za vse gospodarske subjekte, ki poslujejo na nacionalnem ozemlju, in ki ima lahko večji vpliv na izvoz tržnih proizvodov države članice izvoza kot na trženje proizvodov na nacionalnem trgu te države članice, spada pod prepoved iz člena 35 PDEU (sodba z dne 21. junija 2016, New Valmar, C‑15/15, EU:C:2016:464, točka 36 in navedena sodna praksa).

Iz te opredelitve je razvidno, da izraz „ukrep z enakim učinkom, kot je količinska omejitev pri izvozu“ predpostavlja obstoj omejevalnih učinkov na trgovino (sodba z dne 21. junija 2016, New Valmar, C‑15/15, EU:C:2016:464, točka 42). Ti učinki so lahko tudi manjši (sodba z dne 1. aprila 2008, vlada francoske skupnosti in valonska vlada, C‑212/06, EU:C:2008:178, točka 52), če niso preveč negotovi oziroma preveč posredni (sodba z dne 21. junija 2016, New Valmar, C‑15/15, EU:C:2016:464, točka 45 in navedena sodna praksa). Vendar prepoved pomoči, povezanih z izvozom v države članice, tudi če ne presegajo praga de minimis iz člena 1(1)(d) Uredbe št. 1998/2006, sama po sebi ne vpliva na trgovino, ker državam članicam nalaga le, da ne dodeljujejo določene vrste pomoči. Ta določba torej ne more pomeniti ukrepa z enakim učinkom, kot je količinska omejitev pri izvozu, ki je v nasprotju s členom 35 PDEU.

Zlasti iz temeljnih pravil notranjega trga in splošnega sistema pomoči, katerega del so, pa je razvidno, da je izključitev izvozne pomoči iz področja uporabe Uredbe št. 1998/2006 upravičena glede na sam cilj člena 107 PDEU. Vendar izvozne pomoči, čeprav skromne, po opredelitvi spadajo med pomoči, ki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, tako da neposredno dajejo konkurenčno prednost izvoženim proizvodom in posredno tako, da druge države članice spodbujajo k sprejemanju simetričnih protiukrepov kot nadomestilo za to konkurenčno prednost. Kot je Komisija trdila na obravnavi, bi dopustitev takih pomoči še posebej negativno vplivala na delovanje notranjega trga. Iz tega sledi, da člen 35 PDEU ne upravičuje ukrepa, ki je v nasprotju s členom 107 PDEU.

(Glej točke 38 in od 43 do 47.)

4.      Člen 1(1)(d) Uredbe št. 1998/2006 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbam nacionalnega prava, kot so te v postopku v glavni stvari, ki iz upravičenosti do davčne olajšave, ki pomeni pomoč de minimis, izključuje naložbe v sredstva, ki se uporabljajo za dejavnosti, povezane z izvozom.

Člen 1(1)(d) Uredbe št. 1998/2006 ne izključuje vsakršne pomoči, ki bi lahko vplivala na izvoz, temveč le pomoči, katerih neposredni cilj je že s samo obliko, ki jo imajo, podpirati prodajo v drugi državi. Kot take štejejo samo pomoči, „neposredno povezane z izvoženimi količinami“, pomoči v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ter pomoči, ki se nanašajo na druge tekoče izdatke, povezane z izvozom. Iz tega sledi, da pomoč za naložbe pod pogojem, da ta v taki ali drugačni obliki načeloma in glede višine ni določena s količino izvoženih proizvodov, ne spada med „pomoči za z izvozom povezane dejavnosti“ v smislu člena 1(1)(d) Uredbe št. 1998/2006 in torej ne spada na področje uporabe te določbe, tudi če tako podprte naložbe omogočajo razvoj izvoznih proizvodov.

(Glej točke 55, 56 in 58 ter točko 2 izreka)