Zadeva T‑116/11

Association médicale européenne (EMA)

proti

Evropski komisiji

„Arbitražna klavzula – Šesti okvirni program na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002–2006) – Pogodbi Dicoems in Cocoon – Neskladnost dela prijavljenih izdatkov s pogodbenimi določili – Odpoved pogodb – Vračilo dela izplačanih zneskov – Odškodnina – Nasprotna tožba – Nepogodbena odgovornost – Neupravičena pridobitev – Ničnostna tožba – Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva – Akt, ki spada v povsem pogodbeni okvir, iz katerega ga ni mogoče izvzeti – Opomin dolžniku – Nedopustnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 11. decembra 2013

1.      Ničnostna tožba – Tožba, ki se dejansko nanaša na pogodbeni spor – Razglasitev ničnosti obvestila Komisije o dolgovanem znesku – Nepristojnost sodišča Unije – Nedopustnost

(člena 263 in 288 PDEU)

2.      Proračun Evropske unije – Finančna pomoč Skupnosti – Obveznost upravičenca, da upošteva pogoje za dodelitev pomoči – Financiranje, ki se nanaša zgolj na dejansko nastale stroške – Dokaz resničnosti prijavljenih stroškov – Neobstoj – Neupravičeni stroški

(člen 317 PDEU)

3.      Pravo Evropske unije – Načela – Načelo dobrega upravljanja

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev sprejeta na podlagi pogodbe

(člen 296 PDEU)

5.      Pravo Evropske unije – Načela – Načelo Unije, ki določa prepoved neupravičene obogatitve – Pojem

6.      Sodni postopek – Dopustnost tožbe – Tožba zoper dopis, ki ga je Izvajalska agencija za raziskave pripravila v okviru svojih pristojnosti – Odškodninska tožba zaradi nepogodbene odgovornosti, vložena zoper Komisijo – Izvajalska agencija za raziskave, ki ima status pravne osebe ‑ Nedopustnost

(Uredba Sveta št. 58/2003, člena 4(2) in 21; Sklep Komisije 2008/46)

7.      Sodni postopek – Predmet spora – Sprememba med postopkom – Prepoved

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48)

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke 72, 74 in 75.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točki 236 in 263.)

3.      Za institucije Unije veljajo obveznosti, ki izhajajo iz splošnega načela dobrega upravljanja v zvezi z zadevnimi subjekti le v okviru izvajanja upravnih odgovornosti teh institucij. Nasprotno, če je odnos med Komisijo in tožečo stranko očitno pogodben, lahko tožeča stranka Komisiji očita le kršitve pogodbenih določil ali prava, ki se uporablja za pogodbo.

(Glej točko 245.)

4.      Obveznost obrazložitve naložena institucijam Evropske unije v skladu s členom 296 PDEU določa le enostranske dejavnosti. Ne nalaga torej načina delovanja na podlagi pogodbe, ki jo je ta institucija sklenila z nasprotno stranko.

(Glej točko 275.)

5.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točko 282.)

6.      Za dopis z glavo Izvajalske agencije za raziskave (REA), ki ga je podpisal vodja oddelka te agencije, in ki ga je ta poslala v okviru svojih pristojnosti, ni mogoče šteti, da ga je poslala Komisija ali da ga je mogoče pripisati Komisiji.

Z Uredbo št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti je namreč Komisiji dano pooblastilo, da ustanavlja izvajalske agencije in da jim nalaga nekatere naloge v zvezi z upravljanjem enega ali več programov Skupnosti. Če Komisija še naprej opravlja naloge, ki zajemajo polje proste presoje, ki izraža politične izbire, se agencijo lahko pooblasti za upravljanje nekaterih faz določenega projekta, za sprejemanje aktov za izvrševanje proračuna in na podlagi pooblastila Komisije za opravljanje vseh dejavnosti, potrebnih za izvajanje programa Skupnosti, zlasti tistih, ki so povezane z oddajo naročil in dodeljevanjem subvencij. Poleg tega člen 4(2) Uredbe št. 58/2003 določa, da ima izvajalska agencija status pravne osebe. Iz člena 21 navedene uredbe izhaja, da pogodbeno odgovornost izvajalske agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo in da v primeru nepogodbene odgovornosti izvajalska agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

V skladu z navedeno uredbo je Komisija s Sklepom 2008/46 ustanovila REO. Člen 1 Sklepa 2008/46 določa, da statut REE ureja Uredba (ES) št. 58/2003. Iz tega izhaja, da ima REA status pravne osebe. Poleg tega je iz Sklepa 2008/46 v povezavi s členom 21 Uredbe št. 58/2003 razvidno, da mora REA nadomestiti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

(Glej točke od 292 do 296, 299 in 300.)

7.      Splošno sodišče, ki o sporu odloča na podlagi arbitražne klavzule, mora o sporu odločati na podlagi nacionalnega materialnega prava, ki se uporablja za pogodbo.

Nasprotno pa se v skladu s splošno priznanim načelom, da vsako sodišče uporablja svoja procesna pravila, sodna pristojnost ter dopustnost predlogov presoja zgolj na podlagi prava Unije. Ko je torej v zadevi o kateri odloča Splošno sodišče nasprotna tožba vložena v okviru duplike, ju treba njeno dopustnost presojati na podlagi člena 48 Poslovnika. Ta člen prepoveduje navajanje novih razlogov med postopkom, vendar pa to v nekaterih okoliščinah dovoljuje. Navedena določba pa stranki ne dovoljuje, da med postopkom spreminja predmet spora. V členu 48 Poslovnika ni razlikovanja glede na to, ali gre za tožečo ali za toženo stranko. Poleg tega je treba šteti za nedopusten ugovor nedopustnosti ali razlog, ki je bil prvič naveden v dupliki in ni utemeljen s pravnimi in dejanskimi elementi, ki so nastopili med postopkom.

(Glej točke od 310 do 316.)