SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 13. marca 2018(*)
„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Figurativna znamka K – Prejšnja figurativna znamka Beneluksa K – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)“
V zadevi T‑824/16,
Kiosked Oy Ab s sedežem v Espooju (Finska), ki jo zastopa L. Laaksonen, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa M. Fischer, agent,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
De Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie (VRT) s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata P.‑Y. Thoumsin in E. Van Melkebeke, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. septembra 2016 (zadeva R 279/2016‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom med VRT in družbo Kiosked,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik, A. Dittrich (poročevalec) in P. G. Xuereb, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 21. novembra 2016,
na podlagi odgovora EUIPO na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. februarja 2017,
na podlagi odgovora intervenientke na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. februarja 2017,
na podlagi tega, da stranki v roku treh tednov od obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga za razpis obravnave in je zato Splošno sodišče v skladu s členom 106(3) Poslovnika odločilo, da ne bo opravilo ustnega dela postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Kiosked Oy Ab, je 27. februarja 2012 pri mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) pridobila mednarodno registracijo, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1112969.
2 Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1112969, je bila pridobljena za ta figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila pridobljena registracija, spadajo v razrede 9, 35 in 42 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 9: „Znanstveni, pomorski, geodetski, fotografski, kinematografski, optični, tehtalni, merilni, signalizacijski, kontrolni (nadzorni), reševalni ter učni aparati in instrumenti; aparati in instrumenti za prevajanje, zbiranje, transformiranje, akumuliranje, regulacijo ali kontrolo električne energije; aparati za snemanje, prenos in/ali reprodukcijo zvoka in/ali slike; magnetni nosilci podatkov, gramofonske plošče; kompaktni diski, DVD‑ji in drugi snemalni mediji; mehanizmi za aparate na kovance; registrske blagajne, računski stroji, oprema za obdelavo podatkov, računalniki; programska oprema; gasilni aparati“;
– razred 35: „Oglaševanje in oglaševalske storitve; poslovno upravljanje; poslovna administracija; pisarniški posli“;
– razred 42: „Znanstvene in tehnološke storitve, storitve industrijskih analiz in raziskovanja ter oblikovanja v zvezi s tem; industrijske analize in raziskave; oblikovanje in razvoj računalniške strojne in programske opreme“.
4 Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1112969 je bila 3. maja 2012 priglašena Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 79, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)). Objavljena je bila v Biltenu znamk Skupnosti št. 2012/085 z dne 7. maja 2012. Intervenientka, De Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie (VTR), je 7. februarja 2013 na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 46 Uredbe 2017/1001) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za vse proizvode in storitve, na katere se ta nanaša.
5 Ugovor je temeljil na štirih prejšnjih znamkah, med katerimi je figurativna znamka, ki je bila registrirana 10. avgusta 2010 pri Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino (BOIP) pod številko 882400 in je prikazana spodaj:
6 Prejšnja znamka Beneluksa št. 882400 je bila registrirana za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 18, 24, 25, 28, 35, 38 in od 41 do 43, zlasti pa za naslednje proizvode in storitve:
– razred 9: „Fotografski, kinematografski, optični in signalizacijski aparati in naprave; aparati za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka in slike; magnetni nosilci podatkov; diski za avdio in video snemanje; zvočne plošče; videokasete, CD‑ji, CD‑I-ji, CD‑ROM-i in DVD‑ji; klubske in članske magnetne ali kodirane kartice; video, audio in računalniške naprave; video igralni avtomati za televizijske sprejemnike“;
– razred 35: „Oglaševanje in oglaševalske storitve; poslovno upravljanje; poslovna administracija; pisarniški posli“;
– razred 41: „Izobraževanje, storitve poučevanja, usposabljanje in tečaji“;
– razred 42: „Računalniško programiranje, storitve oblikovanja in razvijanja spletišč, ki vsa ne predstavljajo gibljivih slik; oblikovanje in razvoj računalniške programske opreme za multimedijske aplikacije“.
7 Preostale tri prejšnje znamke, na katerih je temeljil ugovor, so:
– figurativna znamka, registrirana 10. avgusta 2010 pri BOIP pod številko 882402 za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 18, 24, 25, 28, 35, 38 in od 41 do 43, kakor je prikazana spodaj:
– figurativna znamka, registrirana 7. junija 2006 pri BOIP pod številko 796522 za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 18, 24, 25, 28, 35, 38 in od 41 do 43, kakor je prikazana spodaj:
– figurativna znamka, registrirana 7. junija 2006 pri BOIP pod številko 796523 za proizvode in storitve iz razredov 9, 14, 16, 18, 24, 25, 28, 35, 38 in od 41 do 43, kakor je prikazana spodaj:
8 Kot razlog za ugovor je bil naveden razlog za zavrnitev iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001). Ugovor se je nanašal na vse proizvode in storitve, zajete s prijavljeno znamko, ter je temeljil na vseh proizvodih in storitvah, zajetih s prejšnjimi znamkami.
9 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 10. decembra 2015 na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 delno ugodil ugovoru, med drugim za naslednje storitve:
– razred 35: „Oglaševanje in oglaševalske storitve; poslovno upravljanje; poslovna administracija; pisarniški posli“;
– razred 42: „Oblikovanje in razvoj programske opreme“.
10 Tožeča stranka je 9. februarja 2016 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 (postali členi od 66 do 71 Uredbe št. 2017/1001) pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
11 Odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 19. septembra 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo glede storitev, navedenih v točki 9 zgoraj.
12 Odbor za pritožbe je ob upoštevanju podpovprečne ravni vizualne podobnosti, nezmožnosti fonetične primerjave znamk in „nevtralne“ pomenske primerjave na eni strani ter ob upoštevanju okoliščine, da je inherentni razlikovalni učinek prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 „običajen“ ali „največ povprečen“, na drugi strani v bistvu ugotovil, da glede prijavljene znamke in prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede storitev iz razredov 35 in 42, za katere je odbor za pritožbe ugotovil, da so enake.
13 Poleg tega je odbor za pritožbe menil, da obstaja verjetnost zmede tudi glede proizvodov iz razreda 9, zajetih s prijavljeno znamko in prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400, za katere je mogoče šteti, da so enaki.
Predlogi strank
14 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je odbor za pritožbe zavrnil njeno pritožbo v zvezi s storitvami „oglaševanje in oglaševalske storitve; poslovno upravljanje; poslovna administracija; pisarniški posli“ iz razreda 35 in storitvami „oblikovanje in razvoj programske opreme“ iz razreda 42;
– dovoli registracijo prijavljene znamke za te storitve;
– intervenientki naloži plačilo vseh stroškov, ki so ji nastali v okviru postopka z ugovorom, vključno s stroški pravnega zastopanja, v skladu z razčlenitvijo stroškov, ki jo je treba predložiti v roku iz člena 85 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 109 Uredbe št. 2017/1001), če takšne razčlenitve ne bo predložila, pa v skladu z veljavno zakonodajo;
– intervenientki naloži plačilo vseh stroškov, ki so ji nastali v okviru tega postopka, v skladu s členom 85 Uredbe št. 207/2009.
15 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
16 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov, ki so ji nastali v postopku z ugovorom in v tem postopku, vključno s stroški pravnega zastopanja, v skladu z razčlenitvijo stroškov, ki jo bo predložila v roku iz člena 85 Uredbe št. 207/2009, če razčlenitve teh stroškov ne bo predložila, pa v skladu z zadevno zakonodajo.
17 Točka 37, drugi odstavek, odgovora intervenientke na tožbo se glasi:
„Iz teh razlogov je treba tožbo zavrniti in v celoti ugoditi ugovoru, ki ga je vložila intervenientka. Poleg tega je treba tožeči stranki naložiti plačilo stroškov, ki so intervenientki nastali v tem postopku, v skladu s členom 85 Uredbe št. 207/2009.“
Pravna presoja
Predlogi intervenientke
18 Intervenientka je predlagala, naj se tožba zavrne, tožeči stranki pa naj se naloži plačilo nekaterih stroškov.
19 Ni pa takoj jasno, ali je treba del stavka, da je „v celoti [treba] ugoditi ugovoru, ki ga je vložila intervenientka“, kot je naveden v točki 17 zgoraj, šteti za tožbeni predlog. Tudi če bi se ta del stavka štelo za predlog, bi bil v vsakem primeru nedopusten.
20 Navedeni del stavka bi se štelo za predlog, s katerim intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj ugodi njenemu ugovoru, kot ga je prvotno vložila pred oddelkom za ugovore ali vsaj ponovno uveljavi odločbo tega oddelka. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšen tožbeni predlog v delu, v katerem se nanaša na razveljavitev izpodbijane odločbe glede vprašanja, ki v tožbi ni navedeno, šteti za nasprotno tožbo (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2017, NRJ Group/EUIPO – Sky International (SKY ENERGY), T‑184/16, neobjavljena, EU:T:2017:703, točka 31).
21 V zvezi s tem je treba spomniti, da je iz člena 182(1) in (2) Poslovnika Splošnega sodišča razvidno, da je nasprotno tožbo treba vložiti v enakem roku, kot je določen za vložitev odgovora na tožbo, in z ločeno vlogo, ki ni odgovor na tožbo. Ob predpostavki, da je ta del stavka tožbeni predlog, slednji ni bil vložen z ločeno vlogo in tako ne ustreza zahtevam iz člena 182(1) in (2) Poslovnika. Zato bi bilo treba tak tožbeni predlog zavrniti kot nedopusten (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2017, SKY ENERGY, T‑184/16, neobjavljena, EU:T:2017:703, točka 32).
Predmet spora
22 Zaradi različnih izrekov odločb oddelka za ugovore na eni strani in odbora za pritožbe na drugi in glede na to, da se intervenientka v svojem odgovoru na tožbo sklicuje na vse proizvode in storitve, na katerih je temeljil ugovor, medtem ko se tožeča stranka v svojih predlogih sklicuje le na del storitev, zajetih s prijavljeno znamko, je najprej treba pojasniti, kateri proizvodi in storitve so predmet tega spora.
23 Kot je razvidno iz njenega prvega tožbenega predloga in iz navedb v tožbi, tožeča stranka predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe le v zvezi z naslednjimi storitvami:
– razred 35: „Oglaševanje in oglaševalske storitve; poslovno upravljanje; poslovna administracija; pisarniški posli“;
– razred 42: „Oblikovanje in razvoj programske opreme“.
24 Glede na omejitev iz predlogov tožeče stranke, je njen edini tožbeni razlog mogoče preučiti samo z vidika storitev, navedenih v točki 23 zgoraj.
25 Trditev intervenientke v zvezi z drugimi proizvodi in storitvami, ki niso navedeni v točki 23 zgoraj in ki niso predmet tožbe v tej zadevi, pa zaradi nedopustnosti morebitne nasprotne tožbe intervenientke (glej točke od 18 do 21 zgoraj) ni treba preučiti.
Edini tožbeni razlog tožeče stranke: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009
26 Tožeča stranka v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe kršil člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 s tem, da je napačno menil, da obstaja verjetnost zmede glede prijavljene znamke in prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 glede zadevnih storitev. Zlasti dvomi o presoji odbora za pritožbe, kar zadeva sestavo in stopnjo pozornosti zadevne javnosti, stopnjo vizualne podobnosti znamk in inherentni razlikovalni učinek prejšnje znamke Beneluksa št. 882400. Glede zadevnih storitev po mnenju tožeče stranke tako v bistvu ne obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znamk.
27 Intervenientka v bistvu trdi, da bi moral odbor za pritožbe ugotoviti, da obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znakov glede vseh storitev, zajetih s prijavljeno znamko. Zadevne storitve naj bi bile namenjene splošni javnosti s povprečno stopnjo pozornosti, nasprotujoče si znamke naj bi bile enake oziroma naj bi vsaj imele visoko stopnjo podobnosti. Še več, razlikovalni učinek prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 naj bi bil povprečen.
28 EUIPO v bistvu meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede.
29 Uvodoma je treba poudariti, da ima v skladu s členom 151(1) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 189(1) Uredbe št. 2017/1001) mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, od datuma registracije v skladu s členom 3(4) Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejetega v Madridu 27. junija 1989 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 317), enak učinek kot prijava za znamko Evropske unije. Člen 156(1) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 196(1) Uredbe št. 2017/1001) določa, da se proti mednarodni registraciji, v kateri je imenovana Evropska unija, lahko vloži ugovor, tako kot proti objavljeni prijavi za znamko EU.
30 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
31 V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, kadar bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. V skladu s to sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ter upoštevati vse upoštevne dejavnike v zadevi, zlasti soodvisnost med podobnostjo znakov ter podobnostjo proizvodov in storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
32 Za namene uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki so z njima označeni. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo z dne 22. januarja 2009, Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, EU:T:2009:14, točka 42 in navedena sodna praksa).
Upoštevna javnost in stopnja njene pozornosti
33 V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je običajno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko stopnja pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
34 V bistvu je iz točke 15 izpodbijane odločbe razvidno, da je po mnenju odbora za pritožbe ozemlje, ki je upoštevno za presojo verjetnosti zmede, glede na to, da je prejšnja znamka Beneluksa št. 882400, znamka, ki jo je BOIP registriral v Beneluksu, v obravnavanem primeru ozemlje Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Ker ta presoja ni napačna, ji je treba pritrditi.
35 V zvezi z upoštevno javnostjo je odbor za pritožbe v točki 44 izpodbijane odločbe ugotovil, da „[j]e del nasprotujočih si proizvodov in storitev namenjen splošni javnosti, drugi del pa strokovni javnosti“.
36 Tožeča stranka trdi, da so zadevne storitve namenjene strokovnjakom. Tako naj bi bilo predvsem v primeru storitev oglaševanja, saj so slednje zasnovane za oglaševanje izdelkov ali drugih storitev. Potrošnikom ni treba uporabljati oglaševalskih storitev.
37 Kot je bilo že navedeno v točki 27 zgoraj, intervenientka meni, da so zadevne storitve namenjene splošni javnosti.
38 V skladu s sodno prakso upoštevno javnost sestavljajo osebe, ki bodo verjetno uporabljale storitve, ki jih zajema prejšnja znamka, in storitve, ki jih zajema prijavljena znamka (glej v tem smislu sodbi z dne 1. julija 2008, Apple Computer/UUNT – TKS-Teknosoft (QUARTZ), T‑328/05, neobjavljena, EU:T:2008:238, točka 23, in z dne 30. septembra 2010, PVS/UUNT – MeDiTA Medizinische Kurierdienst (medidata), T‑270/09, neobjavljena, EU:T:2010:419, točka 28)
39 V zvezi s tem je treba navesti, da zadevne storitve uporabljajo številni strokovnjaki, ne pa splošna javnost, kar je med drugim priznal tudi EUIPO v svojem odgovoru na tožbo. Tako je zlasti v primeru storitev oglaševanja iz razreda 35, ki jih je navedla tožeča stranka (glej točko 36 zgoraj).
40 Odbor za pritožbe je v točki 44 izpodbijane odločbe prav tako navedel, da se stopnja pozornosti upoštevne javnosti giblje od povprečne do visoke.
41 Tožeča stranka meni, da v tem primeru zadevna javnost, ki jo sestavljajo strokovnjaki, izkazuje visoko stopnjo pozornosti.
42 Po mnenju intervenientke gre za povprečno stopnjo pozornosti.
43 V tem primeru je glede na dejstvo, da upoštevno javnost, kot je bilo navedeno v točki 39 zgoraj, glede zadevnih storitev sestavljajo strokovnjaki, v zvezi s tem treba upoštevati višjo stopnjo pozornosti.
Primerjava storitev
44 Odbor za pritožbe je v točki 39 izpodbijane odločbe potrdil ugotovitev oddelka za ugovore, da so storitve iz točke 23 zgoraj enake nekaterim storitvam, ki jih označujejo prejšnje znamke.
45 Tožeča stranka meni, da se prijavljena znamka in prejšnja znamka Beneluksa št. 882400 v bistvu nanašata na proizvode ali storitve, ki so si v določeni meri podobni, vendar slednja ne zajema vseh proizvodov ali storitev, ki jih označuje prijavljena znamka. Tako bi bilo treba „zadevne storitve“ šteti za „podobne“.
46 Intervenientka meni, da je večina storitev, na katere se nanašajo prejšnje znamke, enakih ali vsaj zelo podobnih tistim, na katere se nanaša prijavljena znamka.
47 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so storitve iz razreda 35, na katere se sklicuje tožeča stranka v podporo navedenemu tožbenemu razlogu, tako na seznamu storitev, zajetih s prijavljeno znamko, kot tudi na seznamu storitev, zajetih s prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400. Besedilo njihovih opisov je enako.
48 Glede storitev iz razreda 42 je treba pojasniti, da so storitve „oblikovanje in razvoj programske opreme“, ki jih zajema prijavljena znamka, vključene v širšo kategorijo storitev „računalniškega programiranja“, ki jih zajema prejšnja znamka Beneluksa št. 882400. Zato je treba ugotoviti, da so te storitve iz razreda 42 enake.
49 V teh okoliščinah je treba pritrditi presoji odbora za pritožbe, ki je ugotovil, da so storitve, ki so zajete s prijavljeno znamko, in storitve, ki so zajete s prejšnjo znanko Beneluksa št. 882400, enake (glej točko 44 zgoraj).
Primerjava znakov
50 Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celovitem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ter upoštevati zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik zadevnih proizvodov ali storitev, je pri celoviti presoji te verjetnosti odločilna. Povprečni potrošnik v zvezi s tem običajno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).
– Vizualna podobnost
51 Odbor za pritožbe je primerjal prijavljeno znamko s prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400 na vizualni ravni.
52 V zvezi s tem je odbor za pritožbe v točki 20 izpodbijane odločbe ugotovil, da nasprotujoča si znaka, ki sta oba „izključno figurativni“ znamki (glej točke 18, 19 in 21 izpodbijane odločbe) izkazujeta stopnjo podobnosti, ki je nižja od povprečne. Zlasti naj bi bil tema znakoma skupen figurativni element v beli barvi na črni podlagi, oba pa naj bi bila sestavljena iz različno oblikovanega navpičnega dela, ki ima na desni strani različno oblikovan element, ki je pri prijavljeni znamki povezan z navpičnim elementom, pri prejšnji znamki Beneluksa št. 882400 pa je samostojen.
53 Podredno, odbor za pritožbe je v točki 23 izpodbijane odločbe ugotovil, da bi lahko upoštevna javnost po temeljiti preučitvi in z malo domišljije v obeh znamkah prepoznala obliko, ki je podobna veliki tiskani črki „K“.
54 Tožeča stranka trdi, da med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400, ne obstaja nobena vizualna podobnost, vendar priznava, da grafični prikaz teh znakov izkazuje povezavo z veliko tiskano črko „K“.
55 Izhajajoč iz premise, da sta sporna znaka sestavljena iz črno bele velike tiskane črke „K“, intervenientka na drugi strani trdi, da je treba za prijavljeno znamko in prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400 šteti, da sta vizualno enaki. Meni, da če razlik med tema znamkama ne bi bilo mogoče obravnavati kot zgolj „zanemarljive“, bi bilo v vsakem primeru treba ugotoviti, da sta si znamki zelo podobni.
56 Za odgovor na te trditve je treba spomniti, da sta si v skladu s sodno prakso znamki podobni, ko za upoštevno javnost med njima obstaja vsaj delna podobnost z enega ali več upoštevnih vidikov (sodba z dne 11. maja 2010, Wessang/UUNT – Greinwald (star foods), T‑492/08, neobjavljena, EU:T:2010:186, točka 41).
57 Pojem enakosti, drugače od pojma podobnosti, načeloma pomeni, da sta primerjana elementa v vseh pogledih enaka. Vendar, ker je na eni strani dojemanje enakosti treba presojati z vidika povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, in drugič, ker dojemanje enakosti ni rezultat neposredne primerjave vseh značilnosti primerjanih elementov, obstoj nepomembnih razlik, ki jih povprečni potrošnik lahko ne bi zaznal, ne izključuje obstoja enakosti primerjanih znakov. V skladu s sodno prakso je tako znak enak znamki, če brez sprememb in dodatkov upodablja vse elemente, ki sestavljajo znamko, ali če, gledano v celoti, izkazuje tako nepomembne razlike, da jih povprečen potrošnik ne opazi (glej po analogiji in v tem smislu sodbo z dne 20. marca 2003, LTJ Diffusion, C‑291/00, EU:C:2003:169, točke od 50 do 54).
58 V obravnavanem primeru je prijavljena znamka sestavljena iz elementa, ki ga je mogoče zaznati kot veliko tiskano črko „K“ bele barve v krepkem tisku, katere robovi so deloma zaobljeni. Ta črka se nahaja na sredini figurativnega elementa, črnega pravokotnega ozadja, katerega oba zgornja vogala in spodnji desni vogal so prav tako zaobljeni. Prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400 je mogoče obravnavati kot veliko tiskano črko „K“ bele barve, pri kateri so sestavne črte, in sicer navpična črta in diagonalni črti na njeni desni strani, ki se z njo stekata, zaobljene. Ta črka je umeščena na črno ozadje, ki povzema njen obris, ne da bi se ustvarila geometrična oblika, ki bi jo bilo mogoče natančno opisati.
59 Res je, da v kolikor je nasprotujoča si znaka mogoče zaznavati kot veliko tiskano črko „K“, vsebujeta enak element. Še več, ta znaka sta enakih barv, bela in črna. Grafični prikaz velike tiskane črke „K“ v obeh znamkah pa ni enak. V prijavljeni znamki so navpična črta in obe diagonalni črti, ki se odpirata v desno in sta značilni za veliko tiskano črko „K“, tesno povezani. V prejšnji znamki Beneluksa št. 882400 je navpična črta, ki sestavlja levo stran velike tiskane črke „K,“ rahlo odmaknjena od diagonalnih črt na desni strani te črke. Zaobljene linije črt, ki sestavljajo veliko tiskano črko „K“, so različne. Konice velike tiskane črke „K“, kakor je prikazana v prijavljeni znamki, so deloma zaobljene, medtem ko so konice velike tiskane črke „K“ prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 v celoti zaobljene. Kot izhaja že iz ugotovitev, navedenih v točki 58 zgoraj, je tudi črno ozadje v obeh znamkah drugačno. Ozadje prijavljene znamke nekoliko spominja na obliko govornega oblačka, v katerem je na sredini velika tiskana črka „K“, medtem ko ozadje prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 nima določene geometrijske oblike.
60 Te razlike niso tako neznatne, da bi lahko strokovnjakom z višjo stopnjo pozornosti lahko ostale neopažene.
61 V teh okoliščinah, ob upoštevanju celotnega vtisa, ki ga ustvarjata prijavljena znamka in prejšnja znamka Beneluksa št. 882400, ne moremo sklepati na to, da sta znamki enaki.
62 Glede na zgoraj navedeno, v nasprotju s trditvami odbora za pritožbe v točkah 20 in 23 izpodbijane odločbe, prav tako ni mogoče šteti, da je stopnja vizualne podobnosti podpovprečna. Dejansko je treba šteti, da je stopnja vizualne podobnosti vsaj povprečna.
– Fonetična podobnost
63 V točki 21 izpodbijane odločbe je odbor za pritožbe ugotovil, da med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko Beneluksa št. 882400 ni bilo mogoče opraviti fonetične primerjave. V zvezi s tem je odbor za pritožbe izhajal iz premise, da sta ti znamki izključno figurativni. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je obe znamki mogoče izgovoriti kot črko „k“. Intervenientka meni, da sta ti znamki s fonetičnega vidika enaki.
64 V obravnavani zadevi je treba navesti, da ker lahko upoštevna javnost v prijavljeni znamki in v prejšnji znamki Beneluksa št. 882400 prepozna črko „k“, obstaja verjetnost, da je ti znamki mogoče izgovoriti enako. Zato je treba ugotoviti, da sta nasprotujoči si znamki, v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe, s fonetičnega vidika enaki.
– Pomenska podobnost
65 Odbor za pritožbe je v točki 22 izpodbijane odločbe ugotovil, da niti prijavljena znamka niti prejšnja znamka Beneluksa št. 882400 ne izražata koncepta. Zato je pomenska primerjava teh dveh znamk „nevtralna“. Tožeča stranka meni, da sta ti znamki brez pomena. Intervenientka trdi, da sklicevanje na črko „k“ ta dva znaka enači na pomenski ravni.
66 Glede pomenske primerjave dveh znamk, sestavljenih iz ene same iste črke, je treba ugotoviti, da lahko grafični prikaz črke pri upoštevni javnosti ustvari popolnoma ločeno enoto, in sicer specifičen fonem. V zvezi s tem črka napotuje na pojem.
67 Iz tega sledi, da lahko obstaja pomenska enakost med znaki, če se nanašajo na isto črko abecede (glej v tem smislu sodbe z dne 10. maja 2011, Emram/UUNT – Guccio Gucci (G), T‑187/10, neobjavljena, EU:T:2011:202, točki 60 in 61; z dne 10. novembra 2011, Esprit International/UUNT – Marc O’Polo International (Upodobitev črke na hlačnem žepu), T‑22/10, neobjavljena, EU:T:2011:651, točka 99, in z dne 8. maja 2012, Mizuno/UUNT – Golfino (G), T‑101/11, neobjavljena, EU:T:2012:223, točka 56)
68 Ker v tem primeru črko „k“ vsebujeta tako prijavljena znamka kot tudi prejšnja znamka Beneluksa št. 882400, je treba ugotoviti, da obstaja pomenska enakost med znakoma.
Celovita presoja verjetnosti zmede
69 Treba je opozoriti, da celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki ter zlasti podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami izravna večja podobnost med znamkami in obratno (sodbi z dne 28. septembra 2016, The Art Company B & S/EUIPO – G-Star Raw (THE ART OF RAW), T‑593/15, neobjavljena, EU:T:2016:572, točka 37).
70 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je celoten vtis, ki ga ustvarita na eni strani prijavljena znamka in na drugi strani prejšnja znamka Beneluksa št. 882400, takšen, da sta si znamki na vizualni ravni povprečno podobni (glej točko 62 zgoraj), vendar sta s fonetičnega in pomenskega vidika enaki (glej točki 64 in 68 zgoraj).
71 Ob upoštevanju teh elementov in ker so zadevne storitve enake (glej točki 47 in 48 zgoraj), je treba ugotoviti, da obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znamk pri upoštevni javnosti, in sicer med strokovnjaki, kljub visoki stopnji pozornosti, ki jo strokovnjaki izkazujejo.
72 V zvezi s tem je treba poudariti, da je stopnja pozornosti zadevne javnosti eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri presoji verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Vendar ni mogoče dopustiti stališča, da obstajajo primeri, v katerih je zaradi stopnje pozornosti zadevne javnosti mogoče a priori izključiti vsakršno verjetnost zmede in zato možnost uporabe te določbe (sodba z dne 21. novembra 2013, Equinix (Germany)/UUNT – Acotel (ancotel.), T‑443/12, neobjavljena, EU:T:2013:605, točki 52 in 53).
73 Prav tako je treba poudariti, da gre pri tem za vprašanje stopnje pozornosti, ki jo pri pregledu trgovskega izvora zadevnih proizvodov ali storitev slednjim nameni upoštevna javnost. Okoliščina, da je zadevna javnost bolj pozorna na identiteto proizvajalca ali dobavitelja proizvoda ali storitve, ki jih želi pridobiti, pa ne pomeni, da bo podrobno preučila znamko pred sabo, oziroma jo bo natančno primerjala z drugo znamko. Tudi v primeru javnosti, pri kateri je raven pozornosti povečana, to ne spremeni dejstva, da imajo pripadniki upoštevne javnosti le redko možnost za neposredno primerjavo različnih znamk, in se morajo zanesti na nepopolno podobo, ki so jo ohranili v spominu (glej v tem smislu sodbo z dne 21. novembra 2013, ancotel., T‑443/12, neobjavljena, EU:T:2013:605, točka 54 in navedena sodna praksa).
74 V obravnavanem primeru prijavljena znamka in prejšnja znamka Benelux št. 882400 samo na vizualni ravni nista enaki. Med figurativnimi elementi navedenih znamk namreč obstajajo razlike. V zvezi s tem vseeno ni mogoče izključiti, da bo znaten del zadevne javnosti ohranil v spominu le nepopolno podobo prejšnje znamke. V teh okoliščinah je ob upoštevanju fonetične in pomenske podobnosti znakov mogoče, da bo upoštevna javnost, ko se bo soočila s podobo prijavljene znamke, slednjo dojela bolj kot posodobljeno in modernejšo različico prejšnje znamke, kot pa ločeno znamko drugega trgovskega izvora. Iz tega sledi, da razlike na vizualni ravni med figurativnimi elementi nasprotujočih si znamk ne zadostujejo za izključitev verjetnosti zmede.
75 Drugi argumenti tožeče stranke ne omajajo ugotovitve v točki 71 zgoraj.
76 Tožeča stranka trdi, da ima prejšnja znamka Beneluksa št. 882400 le zelo majhen inherentni razlikovalni učinek in bi zato morala biti deležna varstva le v omejenem obsegu. Meni, da je tako, ker je ta znamka sestavljena iz zelo običajnega in splošnega znaka, in sicer velike tiskane črke „K“ oziroma oblike, ki bi jo bilo mogoče razumeti kot veliko tiskano črko „K“, ki jo obdaja enostavna črna obroba. Meni, da je samostojna abecedna črka načeloma šibak razlikovalni element znaka, saj ne privablja pozornosti potrošnikov niti je ni mogoče šteti za domiselno. Tožeča stranka trdi, da bi bilo v skladu s sodno prakso treba za znamke, ki so sestavljene iz ene črke, šteti, da imajo majhen razlikovalni učinek, ki ga ni mogoče okrepiti zaradi dejstva, da je ta črka v določenem sektorju na splošno brez pomena. Meni, da zelo nedomiselna predstavitev prejšnje znamke ne more povečati razlikovalnega učinka. Poleg tega je uporaba črne obrobe za črke v figurativnih znamkah zelo običajna.
77 Odbor za pritožbe je v točki 45 izpodbijane odločbe menil, da je zaradi neobstoja pomena prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 glede storitev iz razredov 35 in 42, ki so predmet tega spora, njen razlikovalni učinek „običajen“. V bistvu iz točke 47 izpodbijane odločbe izhaja, da je besedo „običajen“ po mnenju odbora za pritožbe v tem kontekstu mogoče enačiti z izrazom „največ povprečen“.
78 Intervenientka meni, da je razlikovalni učinek prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 povprečen.
79 Med relevantnimi dejavniki, ki jih je mogoče upoštevati v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, je razlikovalni učinek prejšnje znamke (sodba z dne 28. septembra 2016, THE ART OF RAW, T‑593/15, neobjavljena, EU:T:2016:572, točka 39). Vendar tudi ob domnevi, da je inherentni razlikovalni učinek prejšnje znamke podpovprečen, ta morebiti majhen razlikovalni učinek kot tak ne izključuje ugotovitve, da obstaja verjetnost zmede (glej v tem smislu sklep z dne 27. aprila 2006, L’Oréal/UUNT, C‑235/05 P, neobjavljen, EU:C:2006:271, točke od 42 do 45).
80 Dalje, ugotoviti je treba, da je v skladu s sodno prakso za presojo razlikovalnega učinka znamke ali elementa, ki sestavlja znamko, treba presoditi, v kakšnem obsegu lahko ta znamka ali ta element prispeva k temu, da se proizvode ali storitve, za katere je bila znamka registrirana, opredeli, kot da izvirajo iz določenega podjetja, ter da se ti proizvodi in storitve razlikujejo od proizvodov ali storitev drugih podjetij. Pri tej presoji je treba upoštevati med drugim inherentne lastnosti znamke ali zadevnega elementa glede vprašanja, ali so slednje opisne glede proizvodov ali storitev, za katere je bila znamka registrirana (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2016, Sun Cali/EUIPO – Abercrombie & Fitch Europe (SUN CALI), T‑512/15, EU:T:2016:527, točka 59 in navedena sodna praksa).
81 V zvezi s tem, ne da bi se bilo treba izreči o vprašanju, ali in pod katerimi pogoji je treba šteti, da ima abecedna črka na splošno inherentni razlikovalni učinek, v obravnavanem primeru zadoščajo naslednje navedbe.
82 Zaobljeni robovi belih črt velike tiskane črke „K“ so elementi, ki jih ni mogoče šteti za vsakdanje ali običajne. Poleg tega je treba dodati, da sta navpična črta bele barve in kotu podoben element med seboj ločena. Na splošno to ne velja za običajen grafični prikaz velike tiskane črke „K“. Poleg tega, tudi če je uporaba črne obrobe za črke pri figurativnih znamkah precej običajna, je treba spomniti na obliko črnega ozadja, uporabljenega v prejšnji znamki Beneluksa št. 882400. Pri tem namreč ne gre za običajen geometrijski element, ampak za neobičajno grafično predstavitev. Nazadnje je vtis, ki ga ustvarja prejšnja znamka Beneluksa št. 882400, kot je navedla intervenientka v zvezi z vizualno podobnostjo znakov, dinamičen in igriv. Ti elementi govorijo v prid obstoja povprečnega inherentnega razlikovalnega učinka te znamke.
83 V teh okoliščinah je presoja odbora za pritožbe v točkah 45 in 47 izpodbijane odločbe v zvezi z razlikovalnim učinkom prejšnje znamke Beneluksa št. 882400 (glej točko 77 zgoraj) očitno utemeljena, medtem ko je vse trditve tožeče stranke, navedene v točki 76 zgoraj, treba zavrniti.
84 V vsakem primeru lahko kljub prejšnji znamki s šibkim razlikovalnim učinkom obstaja verjetnost zmede, zlasti zaradi podobnosti znakov in proizvodov ali storitev (sodbi z dne 16. marca 2005, L’Oréal/UUNT – Revlon (FLEXI AIR), T‑112/03, EU:T:2005:102, točka 61, in z dne 13. decembra 2007, Xentral/UUNT – Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T‑134/06, EU:T:2007:387, točka 70).
85 Skratka, iz vsega navedenega izhaja, da je treba edini tožbeni razlog, ki ga tožeča stranka navaja v utemeljitev svoje tožbe, zavrniti kot neutemeljen in s tem zavrniti njeno tožbo v celoti, ne da bi bilo treba odločati o dopustnosti drugega tožbenega predloga, da naj Splošno sodišče dovoli registracijo prijavljene znamke za storitve, navedene v točki 23 zgoraj.
Stroški
86 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
87 V obravnavani zadevi sta EUIPO in intervenientka predlagala, naj se plačilo stroškov tega postopka naloži tožeči stranki.
88 Ker tožeča stranka ni uspela, se ji naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki so nastali EUIPO in intervenientki v tem postopku, skladno z njunimi predlogi.
89 Intervenientka je tudi predlagala, naj se tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali v postopku z ugovorom pred EUIPO.
90 V zvezi s tem zadošča opozoriti, da ker se s to sodbo zavrne tožba zoper izpodbijano odločbo, točka 3 izreka izpodbijane odločbe še vedno velja glede stroškov, ki so nastali v postopku z ugovorom.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družba Kiosked Oy Ab poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki so nastali Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in De Vlaamse Radio- en Televisieomroeporganisatie (VRT).
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 13. marca 2018.
Podpisi