Zadeva T‑824/16

Kiosked Oy Ab

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Figurativna znamka K – Prejšnja figurativna znamka Beneluksa K – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) št. 2017/1001)“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 13. marca 2018

1.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

2.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Presoja verjetnosti zmede – Določitev upoštevne javnosti – Raven pozornosti javnosti

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

3.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Figurativni znamki K

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

4.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

5.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Enakost med znakom in znamko – Pojem – Znak, ki brez sprememb in dodatkov upodablja vse elemente, ki sestavljajo znamko, ali gledano v celoti, izkazuje tako nepomembne razlike, da jih povprečen potrošnik ne opazi

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

6.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Pomenska enakost med znakoma, ki se nanašata na isto črko abecede

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

7.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Majhen razlikovalni učinek prejšnje znamke – Vpliv

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 31, 32 in 69.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 33, 72 in 73.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 43, 49, 67, 70, 71, 74 in od 82 do 85.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 50 in 80.)

5.      Znamki sta podobni, ko za upoštevno javnost med njima obstaja vsaj delna podobnost pri enem ali več upoštevnih vidikih.

Pojem enakosti, drugače od pojma podobnosti, načeloma pomeni, da sta primerjana elementa v vseh pogledih enaka. Vendar, ker je na eni strani dojemanje enakosti treba presojati z vidika povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, in drugič, ker dojemanje enakosti ni rezultat neposredne primerjave vseh značilnosti primerjanih elementov, obstoj nepomembnih razlik, ki jih povprečni potrošnik lahko ne bi zaznal, ne izključuje obstoja enakosti primerjanih znakov. Zato je znak enak znamki, če brez sprememb in dodatkov upodablja vse elemente, ki sestavljajo znamko, ali če, gledano v celoti, skriva tako nepomembne razlike, da jih povprečen potrošnik ne opazi.

(Glej točki 56 in 57.)

6.      Glede pomenske primerjave dveh znamk, sestavljenih iz ene same iste črke, je treba ugotoviti, da lahko grafični prikaz črke pri upoštevni javnosti ustvari popolnoma ločeno enoto, in sicer specifičen fonem. V zvezi s tem črka napotuje na pojem. Iz tega sledi, da lahko obstaja pomenska enakost med znaki, če se nanašajo na isto črko abecede.

(Glej točki 66 in 67.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 79.)