Zadeva T‑825/16

Republika Ciper

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Evropske unije Pallas Halloumi – Prejšnja besedna certifikacijska znamka Združenega kraljestva HALLOUMI – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 13. julija 2018

1.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje – Razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke – Vpliv

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

2.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Presoja verjetnosti zmede – Določitev upoštevne javnosti – Raven pozornosti javnosti

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

3.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

4.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Soobstoj prejšnjih znamk – Priznanje določene stopnje razlikovalnega učinka nacionalne znamke

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

5.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Figurativna znamka Pallas Halloumi in besedna znamka HALLOUMI

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

6.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje – Sestavljena znamka

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

7.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Vizualna podobnost med figurativno in besedno znamko

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

8.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Majhen razlikovalni učinek prejšnje znamke – Vpliv

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

1.      V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, kadar bi javnost lahko menila, da zadevno blago ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. V skladu s to sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako zadevne znake in blago ali storitve zaznava upoštevna javnost, ob upoštevanju vseh dejavnikov, upoštevnih v obravnavani zadevi, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev.

Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki ter zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo proizvodov ali storitev, ki jih znamke označujejo. Tako bi bila lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami izravnana z visoko stopnjo podobnosti znamk in obratno.

Kot izhaja iz uvodne izjave 8 Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije (postala uvodna izjava 11 Uredbe št. 2017/1001), je presoja verjetnosti zmede odvisna od številnih elementov, predvsem pa od prepoznavnosti znamke na zadevnem trgu. Ker je verjetnost zmede toliko večja, kolikor pomembnejši je razlikovalni učinek znamke, znamke, ki imajo visok razlikovalni učinek same po sebi ali zaradi poznavanja znamke s strani javnosti, uživajo širše varstvo kot znamke, katerih razlikovalni učinek je manjši.

(Glej točke 23, 75 in 76.)

2.      Verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije, glede dveh nasprotujočih si znamk, se ne sme presojati na podlagi abstraktne primerjave nasprotujočih si znakov in blaga ali storitev, ki jih ta znaka označujeta. Presoja te verjetnosti mora temeljiti na tem, kako upoštevna javnost zaznava navedene znake, proizvode in storitve.

Natančneje, v skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je tudi treba, da raven pozornosti povprečnega potrošnika verjetno niha glede na zadevno vrsto blaga in storitev.

(Glej točki 24 in 25.)

3.      Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celovitem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ter upoštevati zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, je pri celoviti presoji te verjetnosti odločilna. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti.

Presoja podobnosti med znamkama se ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov. Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale elemente znamke zanemariti. To bi se lahko zgodilo zlasti, če bi ta del na podobi znamke, ki se je upoštevna javnost spomni, prevladoval, tako da se pri celotnem vtisu znamke drugi deli lahko zanemarijo.

(Glej točki 27 in 28.)

4.      Presoja razlikovalnega učinka znamke je še posebej pomembna, ker se presoja verjetnosti zmede opravi celovito in ker vključuje neko soodvisnost upoštevanih dejavnikov, tako da je verjetnost zmede toliko večja, kolikor večji je razlikovalni učinek prejšnje znamke. Če je stopnja razlikovalnega učinka majhna, mora biti torej za ugotovitev obstoja verjetnosti zmede stopnja podobnosti med nasprotujočima si znakoma ali med zadevnimi proizvodi in storitvami višja.

Kadar ugovor temelji na obstoju prejšnje nacionalne znamke so preverjanja, ki se nanašajo na stopnjo razlikovalnega učinka te znamke, vendarle omejena, saj na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti enega od absolutnih razlogov za zavrnitev, ki so med drugim navedeni v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije, in sicer neobstoja razlikovalnega učinka ali izključno opisnega značaja te znamke. Da ne bi prišlo do kršitve člena 8(1)(b) v povezavi s členom 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 207/2009, je treba nacionalni znamki, navedeni v utemeljitev ugovora zoper registracijo znamke Evropske unije, priznati določeno stopnjo razlikovalnega učinka.

(Glej točki 36 in 37.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 41 do 43, 47, od 51 do 53, od 59 do 68, 83 in 84.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 50.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 58.)

8.      Priznanje šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke ne preprečuje ugotovitve obstoja verjetnosti zmede. Čeprav je namreč treba pri presoji verjetnosti zmede upoštevati razlikovalni učinek prejšnje znamke, je to le eden od dejavnikov, zajetih s to presojo. Tako lahko, tudi če ima prejšnja znamka šibek razlikovalni učinek, obstaja verjetnost zmede, zlasti zaradi podobnosti med znakoma in zajetimi proizvodi ali storitvami.

(Glej točko 77.)