SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 23. maja 2011
Zadeva T‑493/09 P
Y
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 7. oktobra 2009 v zadevi Y proti Komisiji (F‑29/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑393 in II‑A‑1‑2099), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Y nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru tega postopka priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
2. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)
3. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pritožbeni razlogi in trditve, predstavljeni pred Sodiščem za uslužbence, ki jih je stranka zgolj ponovila – Nedopustnost
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
4. Uradniki – Pravice in dolžnosti – Obveznost obveščanja nadrejenih o dejstvih, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju nezakonite dejavnosti ali hudega kršenja obveznosti – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 22a)
1. Predvsem iz člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1), prvi pododstavek, (c), Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog.
Očitki, ki se nanašajo na napačno uporabo prava in niti ne opredeljujejo teh elementov z zahtevano natančnostjo niti ne vsebujejo podprte pravne utemeljitve v podporo trditvam tožeče stranke, ne izpolnjujejo te zahteve.
(Glej točki 27 in 28.)
Napotitev na:
Splošno sodišče, 17. marec 2010, Parlament proti Colléeju, T‑78/09 P, še neobjavljena v ZOdl., točki 20 in 21.
2. V skladu s členom 11 Priloge I k Statutu Sodišča je pritožba pri Splošnem sodišču omejena na pravna vprašanja, tako da je Sodišče za uslužbence edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev.
Ob upoštevanju vloge pritožbenega sodišča mora izkrivljanje dokazov očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba znova presojati dejansko stanje in dokaze.
(Glej točki 34 in 35.)
Napotitev na:
Sodišče, 28. maj 1998, New Holland Ford proti Komisiji, C‑8/95 P, Recueil, str. I‑3175, točka 72; 6. april 2006, General Motors proti Komisiji, C‑551/03 P, ZOdl., str. I‑3173, točka 54; 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točka 108;
Splošno sodišče, 19. marec 2010, Bianchi proti ETF, T‑338/07 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 61 in navedena sodna praksa.
3. Zahtevam iz člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1), prvi pododstavek, (c), Poslovnika Splošnega sodišča ne ustreza pritožba, ki je omejena na ponavljanje ali dobesedno navajanje razlogov in trditev, ki so bili predloženi pred Sodiščem za uslužbence. Taka pritožba je namreč v resnici predlog, katerega namen je samo ponovna preučitev tožbe, vložene pri Sodišču za uslužbence, za kar Splošno sodišče ni pristojno.
(Glej točko 57.)
Napotitev na:
Parlament proti Colléeju, navedena zgoraj, točka 22.
4. Člen 22a(3) Kadrovskih predpisov določa, da uradnik, ki je v skladu z odstavkom 1 tega člena posredoval informacije o dejstvih, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, ali o ravnanju, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov Evropskih skupnosti, „ne utrpi nobenih škodljivih posledic, če je ravnal razumno in pošteno“. Tudi če je to zahtevo po razumnem in poštenem ravnanju mogoče razlagati tako, da zadevnemu uradniku nalaga, da začne izvajati ukrepe, s katerimi bi dokazal resničnost svojih trditev, to očitno in v vsakem primeru tega uradnika ne more privesti do tega, da nadrejenih ne bi obvestil o takih ukrepih, zlasti kadar gre za preiskave, ki lahko škodijo podobi institucije. Zadevna oseba navedenih ukrepov prav tako ne more upravičiti s tem, da ji nadrejeni niso vzbujali zaupanja, ker določbe člena 22a(1) Kadrovskih predpisov izrecno določajo, da uradnik, če se mu zdi to koristno, o dejstvih, na kakršna se nanaša navedeni člen, obvesti generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti goljufijam.
(Glej točko 62.)