Zadeva T‑555/22

Francoska republika

proti

Evropski komisiji

 Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 8. maja 2024

„Jezikovna ureditev – Razpis javnega natečaja za upravne uslužbence in strokovnjake na področju obrambne industrije in vesolja – Omejitev izbire drugega jezika na angleščino – Uredba št. 1 – Člen 1d(1), člen 27 in člen 28(f) Kadrovskih predpisov – Diskriminacija na podlagi jezika – Interes službe – Sorazmernost“

Uradniki – Natečaj – Potek javnega natečaja – Jeziki sodelovanja pri testih – Omejitev pri izbiri drugega jezika – Diskriminacija na podlagi jezika – Utemeljitev glede na interes službe – Spoštovanje načela sorazmernosti – Dokazno breme

(Listina o temeljnih pravicah, člena 21(1) in 22; Kadrovski predpisi za uradnike, členi 1d(1), 27 in 28(f), in Priloga III, člen 1(1)(f); Uredba Sveta št. 1, člen 1)

(Glej točke od 23 do 29, od 35 do 39, od 65 do 69, 72, 88 in 89.)

Povzetek

Splošno sodišče, ki je odločalo o tožbi Francoske republike ob podpori treh drugih držav članic, ki so intervenirale v postopku, in sicer Kraljevine Belgije, Helenske republike in Italijanske republike, je razglasilo ničnost razpisa javnega natečaja EPSO/AD/400/22. Namen tega natečaja je bilo oblikovanje rezervnih seznamov za zaposlitev upravnih uslužbencev in strokovnjakov na področju obrambne industrije in vesolja v Komisiji. Splošno sodišče se je ob tej tožbi prvič izreklo o zakonitosti jezikovne ureditve javnega natečaja, ki omejuje izbiro drugega jezika navedenega natečaja na en sam uradni jezik Unije (angleščino) in določa, da se vsi odločilni preizkusi tega natečaja opravljajo le v tem jeziku.

V obravnavanem primeru je Francoska republika trdila, da je bil z zadevnim razpisom natečaja kršen člen 1d Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) v povezavi s členoma 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanašata na načelo prepovedi diskriminacije oziroma na spoštovanje jezikovne raznolikosti. Tožeča stranka je pojasnila, da ob upoštevanju uporabe in koristnosti drugih uradnih jezikov Unije, ki niso angleščina, v Komisiji, zlasti francoščine, z navajanjem razloga, da morajo biti zaposlene osebe sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, ni mogoče utemeljiti take omejitve, ker ta omejitev ne zadovoljuje dejanskih potreb službe. Tožeča stranka je dodala, da Komisija nikakor ni dokazala sorazmernosti te diskriminacije.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej navedlo, da omejitev izbire drugega jezika kandidatov natečaja na omejeno število jezikov in izključitev preostalih uradnih jezikov pomeni diskriminacijo na podlagi jezika, ki je načeloma prepovedana s členom 1d(1) Kadrovskih predpisov. Nekateri morebitni kandidati, ki imajo zadovoljivo znanje vsaj enega od navedenih jezikov, so namreč privilegirani, ker lahko sodelujejo na natečaju in so torej lahko zaposleni kot uradniki ali uslužbenci Unije, medtem ko so preostali kandidati, ki takega znanja nimajo, izključeni.

Široka diskrecijska pravica, ki jo imajo institucije Unije pri organizaciji svojih služb, enako kot Evropski urad za izbor osebja (EPSO), kadar ta izvaja pristojnosti, ki so mu jih podelile navedene institucije, je torej nujno omejena s členom 1d Kadrovskih predpisov. Tako je različno obravnavanje na podlagi jezika, ki izhaja iz omejitve jezikovne ureditve nekega natečaja na omejeno število uradnih jezikov, dopustno le, če je ta omejitev objektivno utemeljena in sorazmerna z dejanskimi potrebami službe. Poleg tega mora vsak pogoj v zvezi s posebnim jezikovnim znanjem temeljiti na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, ki kandidatom omogočajo razumeti razloge za ta pogoj, sodiščema Unije pa opraviti nadzor nad njegovo zakonitostjo.

Diskriminacijo na podlagi jezika je namreč mogoče utemeljiti z interesom službe, da razpolaga z uradniki s takim znanjem enega ali več jezikov, ki jih uporablja zadevna služba, da so sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo. Vendar mora institucija, ki je jezikovno ureditev izbirnega postopka omejila na omejeno število uradnih jezikov Unije, dokazati, da je taka omejitev primerna za zadovoljevanje dejanskih potreb v zvezi z nalogami, ki jih bodo zaposlene osebe opravljale, da je sorazmerna s temi potrebami in da temelji na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih. Splošno sodišče pa mora opraviti konkreten preizkus objektivne upravičenosti in sorazmernosti te omejitve glede na navedene potrebe.

Prvič, kar zadeva objektivno utemeljitev jezikovne omejitve z dejanskimi potrebami službe, se mora taka omejitev nanašati na naloge, ki jih bodo zaposlene osebe morale opravljati. Drugače povedano, Komisija mora dokazati, da naloge, opisane v razpisu javnega natečaja, same po sebi zahtevajo znanje angleščine na stopnji B2. V obravnavanem primeru pa Komisija potrebe, da imajo zaposlene osebe znanje angleščine na stopnji B2, da bi bile sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, ne povezuje s posebnimi nalogami, katerih izvajanje se bo zahtevalo od njih, ampak le z okoliščino, da bodo te osebe morale opravljati navedene naloge v službah, v katerih sedanje osebje za izvajanje navedenih nalog uporablja predvsem angleščino. S tako utemeljitvijo, ki pomeni le, da morajo biti naloge izvajane v angleščini, ker se že izvajajo v tem jeziku, se torej načeloma ne more dokazati, da je s sporno jezikovno omejitvijo mogoče izpolnjevati dejanske potrebe službe v zvezi z nalogami, katerih izvajanje se bo zahtevalo od zaposlenih oseb. Poleg tega obstoj domnevnega „ugotovljenega dejstva“ ni v skladu s položajem nedavno ustvarjene službe, ki je bila ob objavi razpisa natečaja sredi oblikovanja svojih zaposlenih. Splošno sodišče vsekakor poudarja, da utemeljitev Komisije ni zadostno podprta z dokumenti, ki jih je za to predložila. Iz tega sledi, da Komisija ni dokazala, da je bila jezikovna omejitev utemeljena.

Drugič, kar zadeva sorazmernost jezikovne omejitve, morajo institucije uravnotežiti legitimen cilj, ki upravičuje omejitev števila jezikov na natečajih, in možnosti uradnikov, ki se zaposlijo, da se v institucijah naučijo jezike, ki so nujni za interes službe. Ker Komisija ni opravila takega uravnoteženja, ni pravno zadostno dokazala, da je sporna jezikovna omejitev sorazmerna s potrebami službe.