Language of document :

Pritožba, ki jo je 25. februarja 2021 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-442/17 RENV, RN/Komisija

(Zadeva C-118/21 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: B. Schima, B. Mongin, G. Gattinara, agenti)

Drugi stranki v postopku: RN, Evropski parlament

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo z dne 16. decembra 2020, RN/Komisija (T-442/17 RENV);

zavrne tožbo na prvi stopnji;

nasprotni stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji;

nasprotni stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ki je v tem, da je Splošno sodišče po vrnitvi zadeve v razsojanje razširilo obseg odločanja preko predmeta spora, kot ga opredeljuje pritožbeno sodišče (točke od 41 do 46 izpodbijane sodbe). Komisija trdi, da:

- obseg vrnitve zadeve v razsojanje ni prepuščen presoji sodišča, ki mu je bila zadeva vrnjena v razsojanje;

- je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se člena 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike nanašata na različna položaja. Ker sta bila položaja različno obravnavana, se je torej o obstoju kršitve načela enakega obravnavanja implicitno, vendar neizogibno opredelilo in nanj odgovorilo nikalno;

- je sodba Splošnega sodišča, izdana po vrnitvi zadeve v razsojanje, v protislovju s sodbo, izdano v pritožbenem postopku, glede vprašanja obstoja diskriminacije, o katerem pa je bilo pravnomočno razsojeno.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava glede meril za presojo zakonitosti odločitve zakonodajalca in na kršitev obveznosti obrazložitve (točke od 68 do 71 in točka 79 izpodbijane sodbe). Komisija meni, da:

- je Splošno sodišče odstopilo od načela, da se presoja zakonitosti akta Unije glede na temeljne pravice ne more opirati na trditve, ki temeljijo na posledicah tega akta v posameznem primeru;

- nezakonitost določbe Kadrovskih predpisov za uradnike ne more temeljiti na „nerazumnosti“ odločitve zakonodajalca;

- Splošno sodišče ni upoštevalo vseh elementov, ki so značilni za oba položaja, ki se primerjata, s čimer je kršilo načela, določena v sodbi HK/Komisija (C-460/18 P).

Tretji pritožbeni razlog se nanaša napačno uporabo prava pri razlagi načela prepovedi diskriminacije, ker je Splošno sodišče presodilo, da sta položaja, navedena v členih 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike, primerljiva (točke od 72 do 85 izpodbijane sodbe). Komisija trdi, da:

- datum sklenitve zakonske zveze ni edino merilo, po katerem se razlikujeta člena 18 in 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Razlikovanje je posledica različnih elementov, ki jih Splošno sodišče ni upoštevalo;

- bi moralo Splošno sodišče upoštevati namen minimalnega trajanja zakonske zveze v obeh zadevnih določbah, s čimer bi se pokazale razlike med njima;

- diskriminacija na podlagi starosti ni izkazana.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah in na več kršitev obveznosti obrazložitve (točki 87 in 88 ter od 90 do 113 izpodbijane sodbe) :

prvi del pritožbenega razloga se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah, ki je v zavrnitvi razlikovanja med posledicami smrti uradnika za preživelega zakonca glede na to, ali je bila zakonska zveza sklenjena pred nastopom službe ali po prenehanju opravljanja službe (točki 87 in 88 izpodbijane sodbe);

drugi del pritožbenega razloga se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi cilja preprečevanja goljufij in na kršitev obveznosti obrazložitve (točke od 90 do 105 izpodbijane sodbe);

tretji del pritožbenega razloga se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi cilja ohranitve finančnega ravnovesja pokojninskega sistema Unije (točke od 106 do 113 izpodbijane sodbe).

____________