Zadeva C‑439/19
B
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Latvijas Republikas Satversmes tiesa)
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. junija 2021
„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Členi 5, 6 in 10 – Nacionalna zakonodaja, ki določa javni dostop do osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi za cestnoprometne prekrške – Zakonitost – Pojem ‚osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in kaznivimi dejanji‘ – Razkritje za izboljšanje varnosti v cestnem prometu – Pravica dostopa javnosti do uradnih dokumentov – Svoboda obveščanja – Uskladitev s temeljnima pravicama do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov – Ponovna uporaba podatkov – Člen 267 PDEU – Časovni učinki predhodne odločbe – Možnost ustavnega sodišča države članice, da ohrani pravne učinke nacionalne zakonodaje, ki ni v skladu s pravom Unije – Načeli primarnosti prava Unije in pravne varnosti“
1. Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Področje uporabe – Odstopanja – Obdelava podatkov v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije – Dejavnost, katere namen je ohraniti nacionalno varnost ali ki spada v isto kategorijo – Pojem – Dejavnost za izboljšanje varnosti v cestnem prometu – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, uvodna izjava 16 in člen 2(2)(a))
(Glej točke od 61 do 68.)
2. Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Področje uporabe – Odstopanja – Obdelava s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij – Pojem pristojnega organa – Nujnost povezave z varstvom osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja – Nacionalni javni organ, ki javnosti posreduje osebne podatke v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi za cestnoprometne prekrške – Izključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, uvodna izjava 19 in člen 2(2)(d); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, uvodni izjavi 10 in 11 ter člen 3(7))
(Glej točke od 69 do 72.)
3. Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in kaznivimi dejanji – Pojem podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji – Podatki v zvezi s kazenskimi točkami – Vključitev – Pojem kaznivih dejanj – Kazenskopravna narava – Merila presoje – Cestnoprometni prekrški, na podlagi katerih se izrečejo kazenske točke – Vključitev
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, člen 10; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2016/680, uvodna izjava 13)
(Glej točke od 77 do 93 in točko 1 izreka.)
4. Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba 2016/679 – Pogoji za zakonitost obdelave osebnih podatkov – Obdelava, potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti – Nacionalna ureditev, s katero je dostop javnosti do osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi točkami obvezen in ki dovoljuje posredovanje teh podatkov gospodarskim subjektom za ponovno uporabo – Cilj splošnega interesa izboljšanja varnosti v cestnem prometu – Nepotrebnost te obdelave osebnih podatkov – Nedopustnost – Pravici dostopa javnosti do uradnih dokumentov in do svobode obveščanja – Nevplivanje – Primarnost temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2016/679, uvodni izjavi 39 in 154 ter členi 5(1), 6(1)(e), 10, 85 in 86)
(Glej točke 99, 106, od 108 do 113, od 120 do 122, 126 in 129 ter točki 2 in 3 izreka.)
5. Vprašanja za predhodno odločanje – Razlaga – Časovni učinki razlagalnih sodb – Retroaktivni učinek – Omejitev s strani Sodišča – Načeli primarnosti prava Unije in pravne varnosti – Možnost ustavnega sodišča države članice, da ohrani pravne učinke nacionalne ureditve, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s pravom Unije, do dneva razglasitve dokončne odločitve – Neobstoj
(člen 267 PDEU)
(Glej točke od 132 do 137 in točko 4 izreka.)
Povzetek
Pravo Unije o varstvu podatkov nasprotuje latvijski ureditvi, ki organu za varnost v cestnem prometu nalaga, da javnosti omogoči dostop do podatkov v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi voznikom za cestnoprometne prekrške
Nujnost te ureditve za uresničitev zastavljenega cilja, in sicer izboljšanja varnosti v cestnem prometu, ni izkazana
B je fizična oseba, ki so ji bile zaradi enega ali več cestnoprometnih prekrškov izrečene kazenske točke. Ceļu satiksmes drošības direkcija (direktorat za varnost v cestnem prometu, Latvija) (v nadaljevanju: CSDD) je te kazenske točke vpisal v nacionalni register vozil in njihovih voznikov.
Na podlagi latvijske ureditve o cestnem prometu(1) so informacije o kazenskih točkah, izrečenih voznikom in vpisanih v ta register, dostopne javnosti ter jih CSDD posreduje vsaki osebi, ki to zahteva, ne da bi morala ta izkazati poseben interes za pridobitev teh informacij, in tudi gospodarskim subjektom za ponovno uporabo. Ker se je oseba B spraševala o zakonitosti te ureditve, je pri Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija) vložila ustavno pritožbo, da bi to preučilo skladnost te ureditve s pravico do spoštovanja zasebnega življenja.
Ustavno sodišče je menilo, da mora pri presoji tega ustavnega prava upoštevati Splošno uredbo o varstvu podatkov (v nadaljevanju: SUVP)(2). Tako je Sodišču predlagalo, naj pojasni obseg več določb SUVP, da bi se ugotovila združljivost latvijske ureditve o cestnem prometu s to uredbo.
Sodišče je v sodbi, ki jo je izrekel veliki senat, razsodilo, da SUVP nasprotuje latvijski ureditvi. Sodišče je ugotovilo, da nujnost – zlasti glede na cilj izboljšanja varnosti v cestnem prometu, na katerega se sklicuje latvijska vlada – da se posredujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi za cestnoprometne prekrške, ni izkazana. Poleg tega po mnenju Sodišča niti pravica javnosti do dostopa do uradnih dokumentov niti pravica do svobode obveščanja ne upravičujeta take ureditve.
Presoja Sodišča
Sodišče je na prvem mestu razsodilo, da obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi točkami pomeni „obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški [kaznivimi dejanji]“(3), za katero SUVP določa povečano varstvo zaradi posebne občutljivosti zadevnih podatkov.
V tem okviru je Sodišče najprej ugotovilo, da so informacije v zvezi kazenskimi točkami osebni podatki in da to, da jih CSDD posreduje tretjim osebam, pomeni obdelavo, ki spada na stvarno področje uporabe SUVP. To področje uporabe je namreč zelo široko in ta obdelava ne spada med izjeme od uporabe te uredbe.
Tako na eni strani za to obdelavo ne velja izjema, na podlagi katere se SUVP ne uporablja za obdelavo, opravljeno v okviru dejavnosti, ki ne spada na področje uporabe prava Unije.(4) Za to izjemo je treba šteti, da je njen edini namen izključiti s področja uporabe te uredbe obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo državni organi v okviru dejavnosti, katere namen je ohraniti nacionalno varnost, ali v okviru dejavnosti, ki jo je mogoče razvrstiti v isto kategorijo. Te dejavnosti zajemajo zlasti tiste, katerih cilj je zaščita bistvenih funkcij države in temeljnih interesov družbe. Vendar dejavnosti v zvezi z varnostjo v cestnem prometu ne uresničujejo tega cilja in jih zato ni mogoče razvrstiti v kategorijo dejavnosti, katerih cilj je ohranitev nacionalne varnosti.
Po drugi strani posredovanje osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi točkami prav tako ni obdelava, zajeta z izjemo, na podlagi katere se SUVP ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravljajo organi, pristojni v kazenskih zadevah.(5) Sodišče je namreč ugotovilo, da CSDD pri izvajanju navedenega posredovanja ni mogoče šteti za tak „pristojni organ“.(6)
Da bi Sodišče ugotovilo, ali dostop do osebnih podatkov v zvezi s cestnoprometnimi prekrški, kot so kazenske točke, pomeni obdelavo osebnih podatkov v zvezi s „prekrški [kaznivimi dejanji]“,(7) ki uživajo povečano varstvo, je ob opiranju med drugim na zgodovino nastanka SUVP ugotovilo, da ta pojem napotuje izključno na kazenskopravne kršitve. Vendar dejstvo, da so cestnoprometni prekrški v latvijskem pravnem sistemu opredeljeni kot prekrški, ni odločilno za presojo, ali ti prekrški spadajo pod pojem „prekršek [kaznivo dejanje]“, ker gre za avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno. Tako je Sodišče, potem ko je opozorilo na tri upoštevna merila za presojo kazenskopravne narave kršitve, in sicer na pravno opredelitev kršitve v nacionalnem pravu, naravo kršitve in stopnjo strogosti izrečene sankcije, razsodilo, da zadevni cestnoprometni prekrški spadajo pod pojem „prekršek [kaznivo dejanje]“ v smislu SUVP. Sodišče je v zvezi s prvima dvema meriloma ugotovilo, da čeprav kršitve v nacionalnem pravu niso opredeljene kot „kazenske“, lahko taka narava izhaja iz narave kršitve in zlasti iz njenega represivnega cilja. V obravnavani zadevi pa ima dodelitev kazenskih točk za cestnoprometne prekrške, tako kot druge sankcije, ki jih je mogoče naložiti zaradi storitve teh prekrškov, med drugim tak represivni cilj. Sodišče je v zvezi s tretjim merilom ugotovilo, da le cestnoprometni prekrški, ki so dovolj resni, vključujejo dodelitev kazenskih točk in da se zato za take prekrške lahko izreče sankcija z določeno stopnjo strogosti. Poleg tega izrekanje takih točk običajno dopolnjuje naloženo sankcijo, vsota teh točk pa ima pravne posledice, ki lahko privedejo celo do izreka prepovedi vožnje.
Sodišče je na drugem mestu razsodilo, da SUVP nasprotuje latvijski ureditvi, ki CSDD nalaga, da javnosti omogoči dostop do podatkov v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi voznikom za cestnoprometne prekrške, ne da bi morala oseba, ki dostop zahteva, izkazati poseben interes za njihovo pridobitev.
V tem okviru je Sodišče poudarilo, da je izboljšanje prometne varnosti iz latvijske ureditve cilj splošnega interesa, ki ga priznava Unija, in da lahko zato države članice varnost v cestnem prometu opredelijo kot „nalogo v javnem interesu“.(8) Vendar nujnost latvijske ureditve posredovanja osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi točkami za uresničitev zastavljenega cilja ni izkazana. Po eni strani ima namreč latvijski zakonodajalec na voljo številne možnosti, ki bi mu omogočale, da ta cilj uresniči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v temeljne pravice posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Po drugi strani je treba upoštevati občutljivost podatkov v zvezi s kazenskimi točkami in dejstvo, da lahko njihovo posredovanje javnosti pomeni resen poseg v pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, saj lahko povzroči neodobravanje družbe in stigmatizacijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Poleg tega je Sodišče menilo, da ob upoštevanju občutljivosti teh podatkov in teže tega posega v ti temeljni pravici ti pravici prevladata tako nad interesom javnosti, da ima dostop do uradnih dokumentov, kot je nacionalni register vozil in njihovih voznikov, kot nad pravico do svobode obveščanja.
Sodišče je na tretjem mestu iz enakih razlogov menilo, da SUVP nasprotuje latvijski ureditvi tudi v delu, v katerem je CSDD dovoljeno, da gospodarskim subjektom posreduje podatke v zvezi s kazenskimi točkami, izrečenimi voznikom za cestnoprometne prekrške, da bi jih ti gospodarski subjekti lahko ponovno uporabili in jih posredovali javnosti.
Sodišče je na četrtem in zadnjem mestu pojasnilo, da načelo primarnosti prava Unije nasprotuje temu, da se predložitveno sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu zoper latvijsko ureditev, ki jo Sodišče opredeli za nezdružljivo s pravom Unije, odloči, da se pravni učinki te ureditve ohranijo do dneva razglasitve sodbe, s katero predložitveno sodišče dokončno odloči.