Language of document : ECLI:EU:F:2009:25

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 12. marca 2009

Zadeva F-4/08

Johannes Hambura

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Izbirni postopek – Nepripustitev – Razpis za prosto delovno mesto PE/95/S – Neuporaba obrazca za prijavo iz Uradnega lista Evropske unije – Dopustnost – Predhodni upravni postopek“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero J. Hambura predlaga razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 5. decembra 2007, s katero je bila zavrnjena njegova prijava za začasnega uslužbenca na delovnem mestu zdravnika, ki je bilo predmet razpisa za prosto delovno mesto PE/95/S (UL C 244 A, 18.10.2007, str. 5).

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Javni natečaj – Pogoji za pripustitev – Določitev z razpisom javnega natečaja – Diskrecijska pravica uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Podroben povzetek tožbenih razlogov in trditev, navedenih pred Sodiščem za uslužbence

(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(3); Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))

1.      Komisijo kljub njeni diskrecijski pravici zavezujejo besedilo in zlasti pogoji za pripustitev, določeni v razpisu javnega natečaja. Načeloma isto velja za upravo, ki mora tako upoštevati pogoje za sprejetje prijav, sicer krši načelo enakega obravnavanja.

(Glej točko 46.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 25. marec 2004, Petrich proti Komisiji, T-145/02, RecFP, str. I-A-101 in II-447, točka 34;

Sodišče za uslužbence: 11. julij 2006, Tas proti Komisiji, F-12/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-79 in II-A-1-285, točka 43.

2.      V skladu s členom 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge ter dejanske in pravne trditve. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in dobrega delovanja sodnega sistema je za dopustnost tožbe nujno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, vsaj dosledno in razumljivo povzeti v besedilu same tožbe. To še toliko bolj velja, ker v skladu s členom 7(3) Priloge I k Statutu Sodišča pisni del postopka pred Sodiščem za uslužbence načeloma obsega le eno izmenjavo vlog, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči drugače. Ta posebnost postopka pred Sodiščem za uslužbence pojasnjuje, da v nasprotju s tem, kar je v členu 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča predvideno za postopek pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem, tožbeni razlogi in trditve v tožbi ne smejo biti navedeni v povzetku. V praksi bi taka prožnost povzročila, da bi posebno pravilo, naknadno določeno v Prilogi k Statutu Sodišča, ostalo brez velikega dela svojega učinka.

(Glej točki 49 in 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 28. april 1993, De Hoe proti Komisiji, T-85/92, Recueil, str. II-523, točka 20; 21. maj 1999, Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T-154/98, Recueil, str. II-1703, točka 42; 15. junij 1999, Ismeri Europa proti Računskemu sodišču, T-277/97, Recueil, str. II-1825, točka 29;

Sodišče za uslužbence: 26. junij 2008, Nijs proti Računskemu sodišču, F-1/08, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 25, zoper katerega je vložena pritožba pri Sodišču prve stopnje, zadeva T-376/08 P.