Tožba, vložena 6. oktobra 2011 - ALOUMINION proti Komisiji

(Zadeva T-542/11)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Alouminion A.E. (Maroussi, Grčija) (zastopnika: G. Dellis in N. Korogiannákis, dikigori)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi za ničen sklep Komisije z dne 13. julija 2011, C (2011) 4916 konč., o državni pomoči št. C2/2010 (ex NN 62/2009), ki jo je Grčija izvedla v korist družbe Alouminion tis Elladas A.E.,

Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo na podlagi člena 263(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU) predlaga, naj se razglasi za ničen s posledicami iz člena 266(1) PDEU Sklep Evropske Komisije z dne 13. julija 2011, C (2011) 4916 konč., št. C2/2010 (ex NN 62/2009), (v nadaljevanju: sklep) o dodelitvi državne pomoči družbi Alouminion tis Elladas.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja šest razlogov za razglasitev ničnosti:

kršitev člena 1 Uredbe št. 659/1999 in kršitev pravil o razdelitvi pristojnosti med Komisijo in nacionalnimi sodišči ter pravice do sodnega varstva. Komisija je nepravilno presodila dejansko stanje, upoštevala je očitno nepravilne dokaze in je očitno napačno uporabila pravo s tem, da je domnevno pomoč opredelila kot "novo". Sporni ukrep je bil sprejet na podlagi ureditve, ki je enaka ureditvi domnevne pomoči, in izpodbijani sklep Komisije je pomanjkljivo obrazložen;

kršitev člena 107(1) PDEU v delu, v katerem je Komisija nepravilno ugotovila obstoj prednosti, ni uporabila merila zasebnega podjetnika in ni preizkusila pojava objektivnih gospodarskih razlogov, ki upravičujejo običajno tarifo iz leta 1960;

kršitev člena 107(1) PDEU v delu, v katerem je Komisija nepravilno ugotovila selektivnost pomoči kljub obveznosti DEI (Dimosia Epichirisi Ilektrismu, nacionalni zavod za elektriko), da enotno določi tarifo za enotne kategorije potrošnikov, različno pa za različne kategorije potrošnikov glede na stopnjo njihove diferenciacije;

kršitev člena 107(1) PDEU v delu, v katerem je Komisija nepravilno ugotovila, da je bila prizadeta trgovina med državami članicami, čeprav tožeča stranka ne pridobi nobene prednosti v primerjavi z drugimi podjetji za aluminij glede na enotne značilnosti aluminija in oglaševanje cen, ki so določene;

nepravilna metodologija pri izračunu obsega domnevne prednosti;

kršitev obveznosti obrazložitve in

kršitev načela legitimnih pričakovanj zaradi prejšnjega stališča Komisije, v skladu s katerim običajna določitev tarif s strani DEI v korist tožeče stranke ni bila nezakonita državna pomoč, in pravice do obrambe tožeče stranke.

____________