Tožba, vložena 8. marca 2010 - Nemčija proti Komisiji

(Zadeva T-114/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, C. Blaschke in U. Karpenstein, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C (2009)10712 z dne 23. decembra 2009 o znižanju finančne pomoči, ki je bila dodeljena programu preventivnega varstva pred poplavami Rhein-Maas v okviru iniciative Skupnosti IC Interreg II/C v Kraljevini Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Velikem vojvodstvu Luksemburg in Kraljevini Nizozemski iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v skladu z Odločbo Komisije C (97)3742 z dne 18. decembra 1997 (ESRR št. 970010008);

Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z izpodbijano odločbo znižala finančno pomoč, ki je bila dodeljena iz ESRR v obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999 za program preventivnega varstva pred poplavami Rhein-Maas v okviru iniciative Skupnosti IC Interreg II/C v Kraljevini Belgiji, Zvezni republiki Nemčiji, Velikem vojvodstvu Luksemburg in Kraljevini Nizozemski.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja tri tožbene razloge.

Kot prvi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za finančni popravek iz člena 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88¹. Po mnenju tožeče stranke ta predpis Komisije ne pooblašča za finančni popravek upravnih napak ali domnevno nezadostnih sistemov upravljanja in nadzora. Tožeča stranka dalje navaja, da tudi če bi bile s členom 24 Uredbe št. 4253/88 zajete upravne napake ali domnevno nezadostni sistemi upravljanja in nadzora, finančni popravek ne bi prišel v poštev. Na eni strani naj bi lahko "nepravilnosti", ki jih očita Komisija, finančne popravke upravičevale samo takrat, kadar so ali bi lahko negativno vplivale na proračun Unije. Po mnenju tožeče stranke naj za to ne bi šlo v primeru ukrepov, s katerimi se Komisija ne strinja. Na drugi strani tožeča stranka navaja, da pri celi vrsti kritiziranih projektov dejansko ni podana kršitev prava Skupnosti.

Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da Komisija v skladu z Uredbo št. 4253/88 ni bila pooblaščena za pavšalne in ekstrapolirane finančne popravke. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da se besedilo člena 24 te uredbe nanaša na konkretne primere in zneske, ki se jih lahko številčno določi.

V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka navaja kršitev načela sorazmernosti in nedopustnost meddržavne ekstrapolacije, na podlagi katere ena država članica nujno odgovarja za napake druge države članice.

____________

¹ - Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih Strukturnih skladov na eni strani med seboj in na drugi strani z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1).