Tožba, vložena 19. februarja 2010 - Riva Fire proti Komisiji

(Zadeva T-83/10)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Riva Fire SpA (Milano, Italija) (zastopniki: M. Merola, M. Pappalardo in T. Ubaldi, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Primarno:

Razglasi naj se ničnost odločbe, če bi preiskava pokazala, da ob sprejetju te odločbe kolegiju komisarjev niso bili predloženi vsi dejanski in pravni elementi, na katerih temelji navedena odločba;

v vsakem primeru naj se razglasi ničnost člena 1 odločbe v delu, v katerem je ugotovljeno, da je tožeča stranka sodelovala pri nadaljevanem sporazumu in/ali usklajenem ravnanju v sektorju jekla za armiranje betona v palicah ali zvitkih, katerega namen ali učinek je določitev cen ter omejevanje in/ali nadzor proizvodnje ali prodaje na skupnem trgu;

zato naj se razglasi ničnost člena 2 odločbe Komisije v delu, v katerem tožeči stranki nalaga globo 26,9 milijonov EUR.

Podredno:

Globa 26,9 milijonov EUR, naložena tožeči stranki v členu 2 izpodbijane odločbe, naj se zmanjša in naj se določi nov znesek.

In v vsakem primeru,

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije Evropskih skupnosti C(2009) 7492 konč. z dne 30. septembra 2009 o postopku na podlagi člena 65 Pogodbe ESPJ (COMP/37.956 - Jeklo za armiranje betona, ponovno sprejetje), kot je bila dopolnjena in spremenjena z Odločbo Evropske komisije C(2009) 9912 konč. z dne 8. decembra 2009. V utemeljitev tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da Komisija ni pristojna za ugotavljanje kršitve člena 65(1) ESPJ v zvezi s primeri, ki spadajo na področje uporabe te določbe tudi po izteku Pogodbe ESPJ ter za sankcioniranje te na podlagi členov 7(1) in 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003,¹ čeprav se te določbe nanašajo izključno na kršitve členov 81 in 82 ES (sedaj člena 101 in 102 PDEU).

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da sporna odločba krši člen 10(3) in (5) Uredbe (EGS) št. 17/62² in člen 14(1) in (3) Uredbe (ES) št. 1/2003, ker iz odločbe ni razvidno, da se je Komisija redno posvetovala z posvetovalnim odborom, kot je to predpisano z navedenima členoma in da je ta odbor dobil vse informacije, potrebne za celovito vsebinsko presojo kršitve, ki se očita podjetjem, ki so naslovniki te odločbe.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 36, prvi odstavek, ESPJ, ker je, s tem ko ni želela razkriti meril, ki jih je uporabila za določitev zneska glob, ki jih je treba naložiti, omejila možnost naslovnikov očitkov, da predložijo svoja stališča.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da sporna odločba krši člena 10 in 11 Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004³, kakor jo je Komisija popolnoma spremenila, ter pravico do obrambe zadevnih podjetij, ker je, potem ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost prvotne odločbe Komisije, slednja na novo sprejela izpodbijano odločbo, ne da bi podjetjem poslala novo obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

S petim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja pomanjkljivost in protislovnost obrazložitve glede tega, po eni strani, da Komisija referenčni geografski trg omejuje na ozemlje Italijanske republike in da, po drugi strani, zatrjuje, da bi domnevni kartel lahko vplival na trgovino v Skupnosti za namene uporabe načela lex mitior.

S šestim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da analiza Komisije, kot je navedena v odločbi, vsebuje napačno presojo dejstev, do katere je prišlo zaradi napačne uporabe člena 65 ESPJ v zvezi z različnimi vidiki očitane kršitve, zlasti v zvezi s strankami v kartelu glede določitve osnovnih cen betonskih armiranih palic, v zvezi z določitvijo povprečne podražitve, vezane na velikost, ter z omejitvijo oziroma nadzorom proizvodnje in/ali prodaje.

S sedmim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba napačna in nezadostno obrazložena (tudi zaradi pomanjkljive preiskave), ker ji pripisuje odgovornost za celotno kršitev.

Z osmim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 in se sklicuje na Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 1996 in smernice Komisije za izračun glob za leto 1998.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L, 4.1.2003, str. 1).

² - EGS Sveta: Uredba št. 17 Prva Uredba o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe, (UL L 13, str. 204).

³ - Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, str. 18).