Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okresný súd Prešov (Slovaška) 6. januarja 2022 – UR/365.bank a.s.
(Zadeva C-12/22)
Jezik postopka: slovaščina
Predložitveno sodišče
Okresný súd Prešov
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: UR
Tožena stranka: 365.bank a.s.
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali podatki, navedeni v potrošniški kreditni pogodbi, sklenjeni 21. decembra 2016, opisani v tej predložitveni odločbi, ustrezajo jasnemu in jedrnatemu opisu vrste kredita, kot se zahteva s členom 10(2)(a) Direktive 2008/48/ES1 ?
Ali podatki, navedeni v potrošniški kreditni pogodbi, sklenjeni 21. decembra 2016, opisani v tej predložitveni odločbi, ustrezajo jasni in jedrnati navedbi trajanja kreditne pogodbe, kot se zahteva s členom 10(2)(c) Direktive 2008/48/ES?
Ali podatki, navedeni v potrošniški kreditni pogodbi, sklenjeni 21. decembra 2016, opisani v tej predložitveni odločbi, ustrezajo jasnemu in jedrnatemu opisu vrste kredita, kot se zahteva s členom 10(2)(g) Direktive 2008/48/ES, in ali
mora potrošniška kreditna pogodba vključevati matematično formulo za izračun EOM, vključno z upoštevnimi spremenljivkami, in sam izračun,
zadostuje, da so v besedilu potrošniške kreditne pogodbe navedene spremenljivke, potrebne za izračun EOM, ali pa je treba te spremenljivke ponovno navesti z izrecno navedbo, da gre za predpostavke za izračun EOM?
Ali je mogoče Direktivo 93/13/EGS1 razlagati tako, da mora nacionalna zakonodaja ali nacionalna praksa sodišču nalagati, da pogodbeni pogoj razglasi za nepošten tudi po prenehanju pogodbenega razmerja, kot je to v obravnavanem primeru?
Ali je v nasprotju s celotno Direktivo Sveta 93/13/EGS in zlasti s peto uvodno izjavo te direktive (ker potrošniki na splošno ne poznajo predpisov, ki v drugih državah članicah urejajo pogodbe za prodajo blaga ali storitev; ker jih lahko to nepoznavanje odvrne od neposrednih transakcij za nabavo blaga ali storitev v drugi državi članici) takšna sodna praksa, v skladu s katero se v primeru očitanega pomanjkanja obveznega elementa v potrošniški kreditni pogodbi predpostavlja, da je bilo to dejstvo potrošniku znano že ob podpisu kreditne pogodbe, zlasti če je potrošnik na drug način potrdil, da se je seznanil s kreditno pogodbo, s tem da je podpisal katerega od drugih povezanih kreditnih dokumentov (na primer obrazec s standardnimi informacijami o potrošniškem kreditu, seznam prejetih dokumentov itd.)?
Ali je v nasprotju z načelom varstva potrošnikov in načelom učinkovitosti, če nacionalno pravo za vložitev zahtevkov iz naslova neupravičene obogatitve, ki jo je ponudnik pridobil na račun potrošnika, določa subjektivni in tudi objektivni zastaralni rok, ki temelji na nevtralnem merilu (obstoj neupravičene obogatitve), tako da določitev začetka zastaralnega roka ni v celoti prepuščena presoji potrošnika in da tudi ponudnik nima dejanske možnosti obrambe z ugovorom zastaranja?
Ali je v skladu z načelom varstva potrošnikov in načelom učinkovitosti, da se vsaka pomanjkljivost v potrošniški kreditni pogodbi, ki jo je pripravil ponudnik, brezpogojno šteje za posledico namernega ravnanja ponudnika?
Ali je treba načelo učinkovitosti iz spodaj navedenih sodb Sodišča Evropske unije razlagati tako, da mora zastaralni rok za neupravičeno obogatitev, pridobljeno zaradi brezobrestne in neodplačne narave kredita zaradi napake, začeti teči šele od trenutka, ko sodišče odloči o tej napaki (na primer tako, da ugotovi, da je kredit brezobresten in neodplačen)?
Od katerega trenutka se v skladu z načelom učinkovitosti, uporabljenim v spodaj navedenih sodbah Sodišča Evropske Unije, zahteva, da začne teči zastaralni rok?
____________
1 Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66).
1 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL 1993, L 95, str. 29).