Zadeva T‑777/19
Coopérative des artisans pêcheurs associés (CAPA) Sarl in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 15. septembra 2021
„Državne pomoči – Posamične pomoči za upravljanje polj vetrnih elektrarn na morju – Obveznost odkupa električne energije po ceni, ki je višja od tržne – Postopek predhodne preučitve – Sklep o nenasprotovanju – Ničnostna tožba – Člen 1(h) Uredbe (EU) 2015/1589 – Status zainteresirane stranke – Ribiška podjetja – Postavitev polj vetrnih elektrarn na ribolovnih območjih – Konkurenčno razmerje – Neobstoj – Tveganje vpliva na interese ribiških podjetij z dodelitvijo spornih pomoči – Neobstoj – Neobstoj neposrednega in posamičnega nanašanja – Nedopustnost“
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči z notranjim trgom brez začetka formalnega postopka preiskave – Tožba zainteresiranih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Pogoji – Neobstoj statusa zainteresirane stranke – Nedopustnost
(člena 108(2) in 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 1(h))
(Glej točke od 58 do 62, 65, 66, 82, 113, 115 in 116.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled od Komisije – Upravni postopek – Zainteresirana stranka v smislu člena 108(2) PDEU – Pojem – Podjetje, ki ni neposredni konkurent upravičenca do pomoči – Potreba, da to podjetje dokaže konkreten vpliv pomoči na njegov položaj
(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 1(h))
(Glej točke 63, 64, od 71 do 73, od 83 do 87 in 89.)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled od Komisije – Upravni postopek – Zainteresirana stranka v smislu člena 108(2) PDEU – Pojem – Ribiška podjetja, ki se sklicujejo na negativne učinke upravljanja polj vetrnih elektrarn na morju, ki so prejela pomoč, na soobstoječe ribiške dejavnosti – Neobstoj uporabe iste „surovine“ – Neobstoj konkurenčnega razmerja – Učinki odločitev o postavitvi polj vetrnih elektrarn in upravljanju morskega javnega območja – Neobstoj povezave med mehanizmom dodelitve pomoči in navedenimi učinki – Neobstoj tveganja konkretnega vpliva dodelitve navedene pomoči na interese ribičev – Neobstoj statusa zainteresirane stranke
(člen 108(2) PDEU; Uredba Sveta št. 2015/1589, člen 1(h))
(Glej točke od 74 do 81 in od 90 do 97.)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pogoji dopustnosti – Pravni interes – Procesno upravičenje – Kumulativna pogoja – Nedopustnost tožbe, če že eden od teh pogojev ni izpolnjen
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točko 112.)
Povzetek
Polja vetrnih elektrarn na morju, ki se subvencionirajo s pomočjo za tekoče poslovanje: Splošno sodišče je zavrnilo tožbo, ki so jo ribiška zadruga in samozaposleni ribiči vložili zoper sklep Komisije o nenasprotovanju
Splošno sodišče je pojasnilo obseg pojma „zainteresirana stranka“ in ugotovilo, da tožeče stranke niso dokazale tveganja konkretnega vpliva spornih pomoči na njihov položaj
Francija je v letih 2011 in 2013 objavila javna razpisa za gradnjo prvih polj vetrnih elektrarn na morju v Franciji. Teh šest projektov, katerih predvideno trajanje obratovanja je 25 let, je znotraj morskih območij, ki se uporabljajo za ribolov.
Projekti za gradnjo in obratovanje polj vetrnih elektrarn se subvencionirajo v obliki obveznosti nakupa električne energije po višji ceni od tržne, pri čemer dodatne stroške v celoti nadomesti država.
Evropska komisija je v sklepu z dne 26. julija 2019(1) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ugotovila, da ta nepovratna sredstva pomenijo državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom(2) (v nadaljevanju: sporne pomoči). Iz tega razloga je sprejela sklep o nenasprotovanju.
Družba Coopérative des artisans pêcheurs associés (CAPA), katere stranke so ribiči, in deset ribiških podjetij oziroma samostojnih ribičev (v nadaljevanju: tožeči ribiči) so pri Splošnem sodišču vložili ničnostno tožbo zoper izpodbijani sklep. Vendar je deveti razširjeni senat Splošnega sodišča to tožbo zavrgel kot nedopustno, ker je ugotovil, da tožeče stranke nimajo procesnega upravičenja zoper izpodbijani sklep.
Presoja Splošnega sodišča
Uvodoma je Splošno sodišče opozorilo, da je izpodbijani sklep o nenasprotovanju spornim pomočem, s katerim je Komisija implicitno, vendar nujno zavrnila začetek formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU. Ker ta sklep „zainteresiranim strankam“(3) preprečuje, da bi predložile pripombe v okviru formalnega postopka preiskave v zvezi z zadevnimi pomočmi, lahko dopustno izpodbijajo navedeni sklep pred sodiščem Unije v delu, v katerem bi bile z njim kršene njihove procesne pravice. Da je oseba, podjetje ali podjetniško združenje lahko opredeljeno kot „zainteresirana stranka“, mora pravno zadostno dokazati, da lahko pomoč konkretno vpliva na njen položaj.
Kar se tiče opredelitve tožečih ribičev kot „zainteresiranih strank“, ki lahko dopustno vložijo tožbo zoper izpodbijani sklep, je Splošno sodišče ugotovilo, da se za utemeljitev svojega procesnega upravičenja sklicujejo, prvič, na obstoj posrednega konkurenčnega razmerja med njihovimi dejavnostmi in dejavnostmi upravičencev do sporne pomoči, in drugič ter vsekakor, na tveganje konkretnega vpliva teh pomoči na njihov položaj.
V zvezi s posrednim konkurenčnim razmerjem, ki so ga zatrjevali tožeči ribiči, je Splošno sodišče ugotovilo, da tožeče stranke ne morejo trditi, da v svojem proizvodnem procesu uporabljajo isto „surovino“ kot upravljavci polj vetrnih elektrarn. Izraz „surovina“ glede na običajni pomen namreč označuje naravni vir ali proizvod, nepredelan, ki se uporablja kot vhodni material v procesu proizvodnje blaga. V obravnavani zadevi ni dostop do dela morskega javnega območja, ki ga uporabljajo tako ribiči kot upravljavci polj vetrnih elektrarn na morju, tisti, ki je sam po sebi „surovina“ njihove gospodarske dejavnosti, ampak so to naravni viri na tem območju, in sicer ribolovni viri oziroma kinetična energija vetra. Ker so navedeni viri različni, tožeči ribiči torej pri izkoriščanju svojih virov ne konkurirajo upravljavcem polj vetrnih elektrarn.
Splošno sodišče je tako ugotovilo, da se tožeči ribiči ne morejo šteti za zainteresirane stranke, ki lahko dopustno vložijo tožbo zoper izpodbijani sklep na podlagi domnevnega posrednega konkurenčnega razmerja z upravičenci do spornih pomoči.
Kar se tiče navedenega tveganja konkretnega vpliva spornih pomoči na položaj tožečih ribičev, je Splošno sodišče nato preučilo, ali se domnevni negativni učinki upravljanja polj vetrnih elektrarn na njihovo okolje, zlasti na soobstoječe ribiške dejavnosti, morsko okolje in ribolovne vire, lahko štejejo za konkreten vpliv dodelitve teh pomoči na položaj zadevnih ribiških podjetij.
V zvezi s tem je Splošno sodišče poudarilo, da čeprav načeloma ni mogoče izključiti, da pomoč konkretno vpliva na interese tretjih oseb zaradi učinkov, ki jih ima objekt, ki prejema pomoč, na svoje okolje in zlasti na druge dejavnosti, ki se izvajajo v bližini, morajo te tretje osebe, da bi bile opredeljene kot zainteresirane stranke, pravno zadostno dokazati tveganje takega konkretnega vpliva. Poleg tega za to ni dovolj dokazati obstoj navedenih učinkov, ampak je treba dokazati tudi, da so ti učinki posledica same pomoči. Tega dokaza pa tožeči ribiči niso predložili.
Zatrjevani učinki zadevnih projektov na dejavnosti tožečih ribičev so namreč neločljivo povezani, prvič, z odločitvami francoskih organov za postavitev teh projektov na zadevnih območjih v okviru njihove politike izkoriščanja energetskih virov, in drugič, z ureditvijo morskega javnega območja in tehničnimi ukrepi, ki se uporabljajo za navedene projekte. Čeprav odločitev teh organov, da upravljavcem teh projektov dodelijo pomoč v obliki obveznosti nakupa, katere stroške nosi država, tem upravljavcem daje prednost v primerjavi s proizvajalci nesubvencionirane električne energije, sama po sebi ne vpliva na gospodarske rezultate tožečih ribičev.
Glede na navedeno je Splošno sodišče ugotovilo, da za sporne pomoči ni mogoče šteti, da lahko same po sebi konkretno vplivajo na njihov položaj, tako da tožeči ribiči na njihovi podlagi ne morejo imeti procesnega upravičenja zoper izpodbijani sklep.
Nazadnje, kar se tiče opredelitve Coopérative des artisans pêcheurs associés (CAPA) kot „zainteresirane stranke“, je Splošno sodišče poudarilo, da je dejavnost te družbe, katere stranke so ribiči, odvisna od gospodarskih odločitev njenih strank, in ne od izplačila spornih pomoči. Iz tega sledi, da tveganje konkretnega vpliva navedenih pomoči na njen položaj nikakor ni dokazano in da tudi te družbe ni mogoče šteti za zainteresirano stranko.