Language of document : ECLI:EU:T:2015:51

Zadeva T‑341/12

Evonik Degussa GmbH

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Upravni postopek – Evropski trg vodikovega peroksida in perborata – Objava odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Zavrnitev prošnje, da bi se informacije, ki so bile Komisiji posredovane na podlagi njenega obvestila o prizanesljivosti, obravnavale zaupno – Obveznost obrazložitve – Zaupnost – Poslovna skrivnost – Legitimno pričakovanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 28. januarja 2015

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Odločba pooblaščenca za zaslišanje, ki se nanaša na razkritje odločbe Komisije o sankcioniranju kršitev pravil o konkurenci – Obveznost pooblaščenca za zaslišanje – Obseg in meje

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 28(2); Sklep Komisije 2011/695, člen 8)

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba pooblaščenca za zaslišanje, s katero je bila v okviru postopka o uporabi pravil o konkurenci zavrnjena prošnja za zaupno obravnavo informacij

(člen 81 ES; člen 296 PDEU; Sklep Komisije 2011/695, člen 8)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Poslovna skrivnost – Opredelitev informacij, ki spadajo v poslovno skrivnost – Zgodovinske informacije – Izključitev – Informacije, ki jih ni mogoče šteti za tajne ali zaupne

(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))

4.      Akti institucij – Objava – Spoštovanje načela odprtosti – Obseg – Možnost objave aktov ob neobstoju izrecne obveznosti v zvezi s tem

(člen 1, drugi odstavek, PEU; člen 15 PDEU)

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Poslovna skrivnost – Opredelitev informacij, ki spadajo v poslovno skrivnost – Merila

(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Poslovna skrivnost – Obseg – Različno obravnavanje nosilcev pravice do izjave in javnosti na splošno

(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 27(2) in 28(2))

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Opredelitev informacij, ki spadajo v poslovno skrivnost – Merila – Razkritje, ki lahko povzroči resno škodo – Informacije, ki pomenijo opis znakov kršitve pravil o konkurenci – Objava navedenih informacij, ki omogoča lažje dokazati odškodninsko odgovornost zadevnih podjetij

(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)

8.      Konkurenca – Upravni postopek – Poslovna skrivnost – Opredelitev informacij, ki spadajo v poslovno skrivnost – Merila – Interesi, ki bi bili lahko ogroženi zaradi razkritja informacij, ki jih je treba varovati – Tehtanje med splošnim interesom preglednosti delovanja Unije in legitimnimi interesi, ki nasprotujejo razkritju – Interes podjetja, da ne razkrije nekaterih informacij v zvezi s svojim delovanjem – Interes, ki ne zahteva nobenega posebnega varstva glede podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi pravil Unije o konkurenci

(člen 81 ES; člen 339 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 28 in 30)

9.      Konkurenca – Upravni postopek – Poslovna skrivnost – Opredelitev informacij, ki spadajo v poslovno skrivnost – Tehtanje med splošnim interesom preglednosti delovanja Unije in legitimnimi interesi, ki nasprotujejo razkritju – Objava informacij, ki so bile prostovoljno posredovane Komisiji za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti– Tehtanje med interesi, ki upravičujejo posredovanje navedenih informacij in varstvom teh informacij (člen 81 ES; člen 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)

10.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je podjetje, ki je bilo udeleženo pri kršitvi, prostovoljno posredovalo Komisiji za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Kršitev pravice do varovanja zasebnosti navedenega podjetja – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23 in 30)

11.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je podjetje, ki je bilo udeleženo pri kršitvi, prostovoljno posredovalo Komisiji za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Diskrecijska pravica Komisije – Obvestilo o prizanesljivosti – Samoomejevanje svoje diskrecijske pravice – Obseg – Prepoved objave informacij iz prijave zaradi prizanesljivosti – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30; obvestili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 298/11)

12.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je Komisiji prostovoljno posredovalo podjetje, udeleženo pri kršitvi, za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Diskrecijska pravica Komisije – Obseg – Sprememba prejšnje prakse – Kršitev načela legitimnih pričakovanj – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2))

13.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava nezaupne različice z informacijami, ki so bile prostovoljno posredovane Komisiji za pritobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Kršitev načela namena iz člena 28 Uredbe št. 1/2003 – Neobstoj

(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, členi 23, 28(1) in 30)

1.      S členom 8 Sklepa 2011/695 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci se na procesni ravni izvaja varstvo, ki ga zagotavlja člen 28(2) Uredbe št. 1/2003, s tem da določa, da brez poseganja v sodelovanje med Komisijo in organi držav članic, pristojnimi za konkurenco, in možnost, ki je dana naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, da imajo vpogled v spis preiskave, Komisija in navedeni organi, njihovi uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic ne razkrivajo informacij, ki jih pridobivajo ali izmenjujejo med seboj v skladu s to uredbo, in informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Tako navedeni člen 8 razlikuje med varovanjem zaupnosti informacij pred tretjimi osebami, ki imajo pravico do izjave v okviru postopka uporabe pravil o konkurenci, in širšim varovanjem, ki ga je treba zagotoviti, če je predvidena objava v Uradnem listu Evropske unije.

Zato kadar pooblaščenec za zaslišanje sprejme sklep o razkritju – z objavo v Uradnem listu – odločbe o sankcioniranju kršitve člena 81 ES, mora poleg tega, da preuči, ali različica te odločbe, ki mu je dana v preučitev, vsebuje poslovne skrivnosti ali kake druge zaupne informacije, ki uživajo podobno varstvo, preveriti tudi, ali ta različica vsebuje druge informacije, ki se jih ne sme razkriti javnosti bodisi zato, ker jih posebej varujejo pravna pravila Unije, bodisi zato, ker se nanašajo na informacije, ki so po naravi poslovna skrivnost.

Vendar načeli legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja ne pomenita pravil, ki se nanašajo na posebno varovanje pred razkritjem informacij, ki so prostovoljno posredovane Komisiji za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti, javnosti. V nasprotju z na primer pravili iz Uredbe št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ali členom 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, namreč poseben cilj teh načel ni varovanje zaupnosti informacij ali dokumentov. Ker ti načeli kot taki zato ne spadata v okvir varovanja – ki ga določa pravo Unije – informacij, s katerimi se je Komisija seznanila v okviru postopkov uporabe pravil o konkurenci, presegata okvir naloge, ki jo člen 8 Sklepa 2011/695 nalaga pooblaščencu za zaslišanje.

(Glej točke 33 in od 41 do 43.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 54 do 67.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 84, 86 in 162.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 89.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 90 in 94.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 96 do 98.)

7.      Da za informacije glede na njihovo naravo velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti in so tako varovane pred razkritjem javnosti, mora obstajati nevarnost, da njihovo razkritje lahko povzroči resno škodo osebi, ki jih je predložila, ali tretjim osebam.

Glede informacij, ki opisujejo bistvene elemente kršitve člena 81 ES, bi lahko njihovo razkritje povrzočilo resno škodo podjetju, ki je bilo udeleženo pri tej kršitvi, ker bi na eni strani to razkritje lahko poseglo v njegov ugled in ogrozilo njegov položaj v poslovnih odnosih s tem, da bi razkrilo njegovo pomembno vlogo pri začetku in nadaljevanju kršitve člena 81 ES, na drugi strani pa bi informacije fizičnim in pravnim osebam, ki menijo, da so oškodovane zaradi kršitve, omogočile lažje dokazati odškodninsko odgovornost podjetja.

(Glej točke od 101 do 103 in 105.)

8.      Da za informacije glede na njihovo naravo velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti in so tako varovane pred razkritjem javnosti, morajo biti interesi, ki bi bili lahko oškodovani z razkritjem teh informacij, objektivno varovani. Ta pogoj pomeni, da presoja zaupnosti informacije zahteva tehtanje med legitimnimi interesi, ki nasprotujejo razkritju, in splošnim interesom, da se dejavnosti institucij odvijajo ob največjem mogočem spoštovanju načela odprtosti.

V zvezi s tem interes podjetja, ki mu je Komisija naložila globo zaradi kršitve konkurenčnega prava, da se podrobnosti kršitvenega ravnanja, ki se mu očita, ne razkrijejo javnosti, načeloma ne zahteva nikakršnega posebnega varstva ob upoštevanju interesa javnosti, da bi se v kar največjem mogočem obsegu seznanila z razlogi za kakršnokoli delovanje Komisije, interesa gospodarskih subjektov, da bi izvedeli, katera so ravnanja, zaradi katerih so jim lahko naložene sankcije, in interesa oseb, oškodovanih zaradi kršitve, da bi se seznanile s podrobnostmi, da bi lahko po potrebi uveljavljale svoje pravice proti sankcioniranim podjetjem ter ob upoštevanju možnosti, ki jo ima to podjetje, da za to odločbo predlaga sodni nadzor. Poleg tega interes družbe, ki je bila udeležena pri kršitvi člena 81 ES, da se izogne takim tožbam, ni interes, ki potrebuje varstvo, zlasti glede na pravico vsakogar, da zahteva povrnitev škode, ki mu je bila povzročena z ravnanjem, ki lahko omejuje ali izkrivlja konkurenco. Iz tega tudi sledi, da očitki tožeče stranke glede morebitne kršitve načela nepristranskosti iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela enakosti orožij v okviru nacionalnih postopkov niso utemeljeni in jih je zato treba zavrniti.

(Glej točke 106, 107, 110 in 111.)

9.      Na učinkovitost programov prizanesljivosti lahko vpliva posredovanje dokumentov v zvezi s postopkom prizanesljivosti osebam, ki želijo vložiti odškodninsko tožbo, tudi če nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ali Komisija subjektu, ki želi pridobiti ugodnosti iz programa prizanesljivosti, v celoti ali delno oprostijo plačilo globe, ki bi jo lahko naložili. Oseba, vpletena v kršitev konkurenčnega prava in soočena z možnostjo takega posredovanja bi bila lahko namreč odvrnjena od uporabe možnosti, ki jo ponujajo ti programi prizanesljivosti, ob upoštevanju zlasti dejstva, da bi bili lahko dokumenti, posredovani Komisiji, ali izjave, podane pred to institucijo, samoobtožujoči.

Vendar pravica do odškodnine za škodo, povzročeno s pogodbo ali ravnanjem, ki lahko omejita ali izkrivljata konkurenco, bistveno prispeva k ohranitvi učinkovite konkurence v Uniji in tako pomaga pri uresničevanju cilja javnega interesa.

Sodišče, na katero so bila naslovljena vprašanja za predhodno odločanje v okviru sporov glede prošenj podjetij, ki so menila, da so oškodovana zaradi kršitev konkurenčnega prava, za vpogled v spise preiskav, ki jih imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, je nacionalna sodišča, ki odločajo o teh sporih, pozvalo, naj tehtajo med interesom, ki upravičuje posredovanje informacij, ki so jih prostovoljno predložili prosilci, ki želijo pridobiti ugodnosti iz programa prizanesljivosti, in varstvom teh informacij.

V zadevi, ki se ne nanaša na izpodbijanje zavrnitve dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na postopek na področju konkurence, ampak na objavo – ki jo namerava izvesti Komisija – nekaterih informacij iz dokumentov ali izjav, ki ji jih je Komisiji prostovoljno predložilo podjetje, vpleteno v kršitev konkurenčnega prava, za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti, in v kateri je bilo zatrjevano, da bi objava informacij, ki so bile prostovoljno posredovane med preiskavo za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti, ogrozila namen preiskave Komisije, zadnjenavedena trditev ne kaže na obstoj pravnega pravila, ki naj bi ga Komisija kršila le zato, da bi nameravana objava informacij, predloženih v okviru programa prizanesljivosti, lahko vplivala na izvajanje navedenega programa pri preiskavah v prihodnosti.

Poleg tega ta posebna utemeljitev vključuje interes javnosti, da bi se v kar največjem mogočem obsegu seznanila z razlogi kakršnegakoli delovanja Komisije, interesa gospodarskih subjektov, da bi izvedeli, katera so ravnanja, zaradi katerih so jim lahko naložene sankcije, in nazadnje interes Komisije, da ohrani polni učinek svojega programa prizanesljivosti. Ti posebni interesi pa niso interesi zadevnega podjetja, tako da mora le Komisija tehtati med učinkovitostjo programa prizanesljivosti na eni strani in interesom javnosti in gospodarskih subjektov po seznanitvi z vsebino njene odločbe in delovanjem za zaščito njihovih pravic na drugi strani.

Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvijo, da v bistvu informacije, glede katerih je podjetje zaprosilo za zaupno obravnavanje, niso bistvene za razumevanje izreka odločbe Komisije o kršitvi konkurenčnega prava Unije in da torej glede njih ne velja obveznost objave, ki jo ima Komisija na podlagi člena 30(2) Uredbe št. 1/2003. Ta določba se namreč ne nanaša na omejitev pravice Komisije, da prostovoljno objavi različico svoje odločbe, ki je popolnejša kot je potrebni minimum, in vanjo vključi informacije, katerih objava ni zahtevana, če razkritje teh informacij ni nezdružljivo z varovanjem poklicne skrivnosti.

(Glej točke od 113 do 115 in od 117 do 120.)

10.    Čeprav spoštovanje določb člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic načeloma velja tudi za Komisijo, kadar zbira informacije pri podjetjih v okviru preiskave, ki se nanaša na kršitev prava Unije na področju omejevalnih sporazumov, se oseba na podlagi ustaljene sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice vseeno ne more sklicevati na člen 8 EKČP v okviru trditev o posegu v njen ugled, ki predvidljivo izhaja iz njenih dejanj, kot je kaznivo dejanje.

Iz tega izhaja, da pravica do varovanja zasebnosti, zagotovljena s členom 8 navedene konvencije ne preprečuje razkritja informacij, ki se, kot informacije, katerih objava je nameravana v obravnavani zadevi, nanašajo na udeležbo podjetja pri kršitvi prava Unije na področju omejevalnih sporazumov, ki je ugotovljena z odločbo Komisije, sprejete na podlagi člena 23 Uredbe št. 1/2003 in namenjene za objavo v skladu s členom 30 iste uredbe.

(Glej točki 125 in 126.)

11.    Komisija se s sprejetjem pravil ravnanja, kot so tista iz obvestil o imuniteti pred globami in njihovem znižanju v kartelnih zadevah, in s tem, da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo legitimnih pričakovanj. Vendar iz teh obvestil ne izhaja prepoved za Komisijo, da v vsakršnih okoliščinah objavi informacije, vsebovane v prošnjah za prizanesljivost ali izjavah, podanih v okviru programa prizanesljivosti. Različne zaveze iz navedenih obvestil se namreč nanašajo le na razkritje dokumentov, ki ji jih prostovoljno predložijo podjetja, ki želijo pridobiti ugodnosti iz programa prizanesljivosti, pa tudi na razkritje izjav, ki jih podajo ista podjetja v tem okviru.

(Glej točke 134, 136 in 138.)

12.    Čeprav je načelo varstva legitimnih pričakovanj eno od temeljnih načel Unije, gospodarski subjekti ne morejo upravičeno pričakovati ohranitve obstoječega položaja, ki se lahko spremeni v okviru diskrecijske pravice institucij Unije.

V zvezi s tem podjetje, ki je bilo udeleženo pri kršitvi pravil Unije o konkurenci, ne more gojiti nikakršnega legitimnega pričakovanja glede ohranitve prejšnje prakse Komisije, ki pomeni nerazkritje informacij, ki so ji jih prostovoljno posredovala podjetja v okviru prijav zaradi prizanesljivosti in za katere so navedena podjetja zaprosila za zaupno obravnavo.

Komisija ima namreč široko polje proste presoje pri odločitvi, ali bo take informacije objavila. Člen 30(2) Uredbe št. 1/2003 omejuje obveznost objave, ki jo ima Komisija, le na navedbo zadevnih strank in bistvene vsebine odločb, na katere se sklicuje prvi odstavek te določbe, da se olajša naloga Komisije informirati javnost o obstoju in vsebini teh odločb, zlasti ob upoštevanju jezikovnih zahtev, povezanih z objavo v Uradnem listu Evropske unije. Nasprotno pa ta določba ne omejuje možnosti Komisije, če ta meni da je primerno in če ji sredstva to omogočajo, da objavi celotno besedilo ali vsaj zelo podrobno različico svojih odločb ob upoštevanju zahtevanega varovanja poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

Čeprav torej za Komisijo velja splošna obveznost objave le nezaupnih različic njenih odločb, za spoštovanje te obveznosti ni nujno člena 30(2) Uredbe št. 1/2003 razlagati tako, da naslovnikom odločb, sprejetih na podlagi členov od 7 do 10 ter 23 in 24 navedene uredbe, priznava posebno pravico, da nasprotujejo temu, da Komisija v Uradnem listu ali na spletni strani te institucije objavi informacije, ki, čeprav niso zaupne, niso bistvene za razumevanje izreka teh odločb. Tako se člen 30(2) Uredbe št. 1/2003 ne nanaša na omejevanje pravice Komisije, da prostovoljno objavi različico svoje odločbe, ki je popolnejša od potrebnega minimuma, in da vanjo vključi tudi informacije, katerih objava ni zahtevana, saj razkritje teh informacij ni nezdružljivo z varovanjem poslovne skrivnosti.

(Glej točke 153 in od 155 do 157.)

13.    Objava odločb, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 23 Uredbe št. 1/2003, načeloma, kot potrjuje člen 30 navedene uredbe, namreč pomeni zadnjo fazo upravnega postopka, v katerem Komisija ugotovi in sankcionira kršitve člena 81 ES. Iz tega sledi, da brez poseganja v varovanje, ki ga je treba zagotoviti zaupnim informacijam, vsebovanim v spisih o preiskavi Komisije, za njeno objavo nezaupne različice teh odločb, v katerih so informacije, ki so ji jih prostovoljno posredovala podjetja, da bi pridobila ugodnosti iz programa prizanesljivosti, ni mogoče šteti, da je v nasprotju z namenom, za katerega so bile navedene informacije zbrane v smislu člena 28(1) navedene uredbe.

(Glej točke 170, 172 in 173.)