Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
ANTHONYJA MICHAELA COLLINSA,
predstavljeni 11. aprila 2024(1)
Združeni zadevi C‑647/21 in C‑648/21
D. K. (C‑647/21)
M. C.,
M. F. (C‑648/21),
ob udeležbi
Prokuratura Rejonowa w Bytowie,
Prokuratura Okręgowa w Łomży
(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku, Poljska))
„Predloga za sprejetje predhodne odločbe – Načelo pravne države – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov – Načelo ‚notranje‘ neodvisnosti sodnikov – Sklep kolegija nacionalnega sodišča, s katerim so bile sodniku odvzete zadeve brez njegovega soglasja – Premestitev sodnika iz pritožbenega v prvostopenjski oddelek nacionalnega sodišča brez njegovega soglasja – Neobstoj postopkovnih jamstev in sodnega nadzora na podlagi nacionalnega prava – Nezakonita uporaba nacionalnih predpisov – Primarnost prava Unije“
Uvod
1. Ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je 20. oktobra 2021 vložila sodnica A. N.-B. s Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku, Poljska), se v glavnem nanašata na obseg in praktično uporabo pojma „notranje“ neodvisnosti sodnikov, kot je priznan v členu 19(1), drugi pododstavek, PEU, zlasti svoboda sodnikov pred neprimernim vplivom ali pritiski znotraj sodstva.
2. Oktobra 2021 je predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) sodnico A. N.-B. premestil iz šestega kazenskega oddelka Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku), ki je na pritožbeni stopnji, v drugi kazenski oddelek tega sodišča, ki obravnava zadeve na prvi stopnji. Sedemdeset(2) zadev, ki so ji bile dodeljene, vključno s tistima, v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, ji je bilo odvzetih; dodeljene(3) so bile drugim sodnikom.(4) Ti ukrepi so bili sprejeti brez soglasja sodnice A. N.‑B. Ker je bil cilj teh ukrepov preprečiti, da bi pri izvajanju svoje pristojnosti na pritožbeni stopnji preverila, ali je bila v zadevah, ki jih obravnava, izpolnjena zahteva po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču, je sodnica A. N.-B. menila, da sta se z njimi kršili načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov. Zato želi izvedeti, ali ima v skladu s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU, členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in načelom primarnosti prava Unije zaradi načina imenovanja članov kolegija, zaradi odvzema zadev brez soglasja in neobstoja meril za ta odvzem pravico, da obravnava zadevi, v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe.
Pravni okvir – Poljska zakonodaja
Zakon o splošnih sodiščih
3. V skladu s členom 21(1) Ustawa – Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon o organizaciji splošnih sodišč) z dne 27. julija 2001 (Dziennik Ustaw št. 98, pozicija 1070) v različici, ki je veljala v času sporov o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o splošnih sodiščih), so organi sąd okręgowy (regionalno sodišče) predsednik sodišča, kolegij sodišča in direktor sodišča.
4. Člen 22a zakona o splošnih sodiščih določa:
„1. […] predsednik sąd okręgowy (regionalno sodišče) po posvetovanju s kolegijem regionalnega sodišča določi razporeditev dela na regionalnem sodišču, kjer opredeli:
(1) razporeditev sodnikov […] v oddelke sodišča;
(2) obseg obveznosti sodnikov […] in način njihovega sodelovanja pri dodeljevanju zadev;
(3) razpored dežurstev in nadomeščanja za sodnike, […]
– ob upoštevanju specializacije sodnikov […], da obravnavajo različne vrste zadev, potrebe po zagotavljanju, da so sodniki […] ustrezno razporejeni po oddelkih sodišča in da so njihove obveznosti enakomerno porazdeljene, ter potrebe po zagotavljanju učinkovitega vodenja sodnih postopkov.
[…]
4. Predsednik sodišča lahko kadar koli v celoti ali deloma določi nov način, na katerega se delo razporeja, če je to utemeljeno z razlogi, omenjenimi v odstavku 1. […]
4a. Za premestitev sodnika v drug oddelek je potrebno njegovo soglasje.
4b. Za premestitev sodnika v drug oddelek ni potrebno njegovo soglasje, če:
(1) gre za premestitev v oddelek, ki obravnava in odloča o zadevah z istega področja;
[…]
5. Sodnik ali sodniški pomočnik, katerega razporeditev dela se je spremenila, tako da je bil spremenjen obseg njegovih obveznosti, zlasti zaradi premestitve v drugi oddelek sodišča, lahko vloži pritožbo pri nacionalnem sodnem svetu [Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska) (KRS)] v sedmih dneh od datuma, ko je bil obveščen o novem obsegu njegovih obveznosti. Pritožba ni mogoča, če:
(1) gre za premestitev v oddelek, ki obravnava in odloča o zadevah z istega področja;
[…]
6. Pritožba iz odstavka 5 se vloži pri predsedniku sodišča, odgovornem za razpored dela, ki je predmet pritožbe. Predsednik sodišča pritožbo skupaj s svojim stališčem o tej zadevi pošlje [KRS] v 14 dneh od njenega prejema. [KRS] sprejme resolucijo, s katero pritožbi sodnika ugodi ali jo zavrne, pri čemer upošteva dejavnike iz odstavka 1. Resolucije [KRS] o pritožbi iz odstavka 5 ni treba obrazložiti. Zoper resolucijo [KRS] se ni mogoče pritožiti. Sodnik ali sodniški pomočnik izpolnjuje svoje obveznosti, dokler ni sprejeta resolucija.“
5. Člen 30(1) zakona o splošnih sodiščih določa:
„Kolegij sąd okręgowy (regionalno sodišče) sestavljajo:
(1) predsednik sąd okręgowy (regionalno sodišče);
(2) predsedniki sądy rejonowe (okrožna sodišča), ki spadajo pod pristojnost sąd okręgowy (regionalno sodišče).“
6. Člen 47a navedenega zakona določa:
„1. Zadeve se sodnikom in sodniškim pomočnikom dodeljujejo naključno glede na posebne kategorije zadev, razen v primeru dodelitve zadev dežurnemu sodniku.
2. Zadeve v okviru posebnih kategorij se dodelijo enakomerno, razen če je bil delež zmanjšan zaradi funkcije, sodelovanja pri dodeljevanju zadev druge kategorije ali drugih z zakonom določenih razlogov.“
7. Člen 47b tega zakona določa:
„1. Sprememba sestave sodišča je dopustna le, če zadeve ni mogoče obravnavati v njegovi obstoječi sestavi ali če obstaja trajna ovira za to, da bi obstoječa sestava sodišča obravnavala zadevo. Določbe člena 47a se uporabljajo smiselno.
[…]
3. Odločitve iz [odstavka 1] sprejme predsednik sodišča ali sodnik, ki ga predsednik pooblasti.
4. Sprememba kraja, kjer sodnik opravlja službo, ali dodelitev sodnika drugemu sodišču ter konec te dodelitve ne ovirajo opravljanja [procesnih] dejanj v zadevah, dodeljenih na kraju, kjer trenutno opravlja službo, ali kraju, kjer trenutno opravlja svoje funkcije, do končanja teh zadev.
5. Kolegij sodišča, pod katerega pristojnost spada nov kraj, kjer sodnik opravlja svojo službo, ali kraj njegove dodelitve, lahko na predlog sodnika ali po uradni dolžnosti v celoti ali delno razreši sodnika njegovih obveznosti v zvezi z obravnavanjem in odločanjem o zadevah predvsem zaradi precejšnje oddaljenosti tega sodišča od novega kraja, kjer sodnik opravlja svojo službo, ali kraja njegove dodelitve glede na stanje postopka v zadevah, ki se obravnavajo in o katerih se odloča. Pred sprejetjem sklepa se kolegij sodišča posvetuje s predsedniki pristojnih sodišč.
6. Določbe odstavkov 4 in 5 se smiselno uporabijo v primeru premestitve v drug oddelek istega sodišča.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
8. V zadevi C‑647/21 je Sąd Rejonowy w B. (okrožno sodišče v B., Poljska) 11. decembra 2020 obsodilo osebo D. K. za kaznivo dejanje iz člena 190(1) ustawa z dnia 6 czerwca 1997 r. – Kodeks karny (zakon z dne 6. junija 1997 – kazenski zakonik) in naložilo kazen odvzema prostosti.(5) Februarja 2021 se je odvetnik osebe D. K. pri predložitvenem sodišču pritožil zoper višino te kazni. Sodnica A. N.-B. je v tem pritožbenem postopku odločala kot sodnica posameznica, tako da je bila poročevalka in predsednica.
9. V zadevi C‑648/21 sta bili osebi M. C. in M. F. obtoženi „zlorabe pooblastil javnega uslužbenca“ na podlagi člena 231(1) ustawa z dnia 6 czerwca 1997 r. – Kodeks karny (zakon z dne 6. junija 1997 – kazenski zakonik).(6) Marca 2016 je sodišče prve stopnje osebo M. F. obsodilo in ji izreklo kazen odvzema prostosti.(7) Osebo M. C. je oprostilo. Novembra 2016 je sodišče druge stopnje to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. To sodišče je decembra 2017 osebi M. C. in M. F. obsodilo zaradi zadevnih kaznivih dejanj. Na podlagi pritožbe je sodišče druge stopnje aprila 2019 osebo M. C. oprostilo, obsodbo osebe M. F. pa potrdilo. Generalni državni tožilec (Prokurator Generalny) je zoper to sodbo vložil revizijo na Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska). Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) je aprila 2020 razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču za ponovno preučitev pritožbe. Ta zadeva je pred Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku), katerega pritožbeni oddelek naj bi jo obravnaval v sestavi, ki jo sestavljajo predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku), sodnica poročevalka in predsednica senata – sodnica A. N.-B. – ter tretji sodnik.
10. Septembra 2021(8) je sodnica A. N.-B. v nepovezani zadevi sprejela sklep na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, v katerem je predsedniku pritožbenega oddelka Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) predlagala, naj nadomesti predsednika Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) v senatu, kateremu je bila dodeljena obravnava te zadeve. V tem sklepu je bilo navedeno, da je bila zaradi tega, ker je bil predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) – ki je bil na to sodišče imenovan na podlagi resolucije Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska) (v nadaljevanju: KRS) v novi sestavi(9) – dodeljen v to sestavo, kršena pravica do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča iz člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, člena 47 Listine, člena 45 ustave Republike Poljske in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zadevi Reczkowicz proti Poljski.(10)
11. Podpredsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) je na podlagi člena 42a(2) zakona o splošnih sodiščih razveljavil ta sklep. Po navedbah predložitvenega sodišča je bil podpredsednik imenovan za sodnika na podlagi resolucije KRS.(11) Poljski minister za pravosodje, ki je bil tudi generalni državni tožilec (Prokurator Generalny), ga je nato imenoval za podpredsednika Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku). Predložitveno sodišče dvomi, ali podpredsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) lahko razveljavi sklep v postopku upravnega nadzora, saj je sestava tega sodišča sodna zadeva, v katero podpredsednik ne bi smel posegati. V vsakem primeru je bilo s sklepom podpredsednice Sodišča z dne 14. julija 2021, Komisija/Poljska,(12) da se zadrži uporaba nekaterih določb poljskega prava, vključno s členom 42a(2) zakona o splošnih sodiščih, podpredsedniku Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) odvzeto pooblastilo za sprejetje ukrepa na podlagi te določbe.
12. Na začetku oktobra 2021 je sodnica A. N.-B. v drugi zadevi razveljavila sodbo nižjega sodišča, ki jo je izdal sodnik, imenovan na podlagi resolucije(13) KRS(14).
13. Dne 11. oktobra 2021 je bil sprejet sklep kolegija, katerega namen je bilo sodnici A. N.-B. odvzeti približno sedemdeset zadev, vključno z zadevami, v katerih sta bila vložena predloga za sprejetje predhodne odločbe. Ta odvzem je bil izveden brez soglasja sodnice A. N.-B. in „brez ad hoc predloga, ki ga zahteva zakon“. Sodnici A. N.-B. sklep kolegija ni bil vročen, predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) pa jo je zgolj obvestil, da so ji bile te zadeve odvzete. Sodnica A. N.-B. ni seznanjena z razlogi in pravno podlago tega sklepa. Predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) sodnici A. N.-B. kljub dvema prošnjama ni dovolil vpogleda v besedilo sklepa.
14. Predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) je 13. oktobra 2021 sprejel sklep(15) o premestitvi sodnice A. N.-B. iz pritožbenega oddelka(16) Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku)(17) v prvostopenjski oddelek tega sodišča (v nadaljevanju: sklep z dne 13. oktobra 2021).(18) Ta sklep se „lakonično“ sklicuje na potrebo po zagotovitvi pravilnega delovanja pritožbenih in prvostopenjskih oddelkov Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) ter na nedoločeno korespondenco med predsednikom tega sodišča in predsednikom enega od teh oddelkov. Sklep predsednika sodišča Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) je 18. oktobra 2021 začel veljati in bil vročen sodnici A. N.-B. Sklep ne vsebuje informacij o pravnih sredstvih, ki bi ji lahko bila na voljo za izpodbijanje sklepa.
15. Komisija je v svojem stališču navedla, da je bil zoper sodnico A. N.-B. uveden tudi disciplinski postopek in da je bila od 29. oktobra 2021 za največ en mesec suspendirana. Na obravnavi 24. januarja 2024 je poljska vlada potrdila obstoj tega disciplinskega postopka, vendar ni mogla dati nobenih informacij o njegovem izidu.
16. Predložitveno sodišče želi preveriti, ali sta bila glede na zgoraj navedene okoliščine in glede na sodbi v zadevah Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija(19) z odvzemom zadev sodnici A. N.-B., v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, kršena člen 19(1), drugi pododstavek, in člen 47 Listine. V primeru kršitve teh določb predložitveno sodišče sprašuje, ali naj ne upošteva sklepa kolegija in naj torej sodnica A. N.-B. kot sodnica posameznica še naprej opravlja funkcijo predsednice v zadevi, ki je bila povod za zadevo C‑647/21, ter funkcijo sodnice poročevalke in predsednice senata treh sodnikov v zadevi, ki je bila povod za zadevo C‑648/21. V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 19(1), drugi odstavek, PEU v povezavi s členom 47 [Listine] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršen je člen 47b(5) in (6) v povezavi s členom 30(1) in členom 24(1) ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. – Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, Poljska), na podlagi katere je organ nacionalnega sodišča, kakršen je kolegij sodišča, pristojen, da sodnika tega sodišča razreši obveznosti, da odloči o delu ali vseh zadevah, ki so mu bile dodeljene, pri čemer:
(a) je kolegij sodišča po samem zakonu sestavljen iz predsednikov sodišč, ki jih na ta delovna mesta imenuje organ izvršilne oblasti, kakršen je Minister Sprawiedliwości (minister za pravosodje, Poljska), ki je istočasno tudi Prokurator Generalny (generalni državni tožilec, Poljska);
(b) je sodnik razrešen obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, brez njegovega soglasja;
(c) nacionalno pravo ne določa meril, ki bi jih moral uporabiti kolegij sodišča za to, da sodnika razreši obveznosti odločanja o zadevah, ki so mu bile dodeljene, ter ne določa obveznosti obrazložitve in sodnega nadzora nad tako razrešitvijo;
(d) so bili nekateri člani kolegija sodišča na sodniško mesto imenovani v okoliščinah, ki so podobne tistim iz sodbe Sodišča z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev za sodnike) (C‑791/19, EU:C:2021:596)?
2. Ali je treba določbe, navedene v prvem vprašanju, in načelo primarnosti razlagati tako, da nacionalnemu sodišču, ki odloča v zadevi v kazenskem postopku, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/343[(20)], pri čemer je bil sodnik, ki je obravnaval to zadevo, razrešen obveznosti odločanja o zadevah na način, opisan v prvem vprašanju, in vsem državnim organom dajejo pravico (ali jih zavezujejo), da ne upoštevajo akta kolegija sodišča in drugih aktov, ki mu sledijo, kot so sklepi o predodelitvi zadev, vključno z zadevo v postopku v glavni stvari, brez upoštevanja razrešenega sodnika, tako da bi bil lahko on še naprej del senata, ki odloča o tej zadevi?
3. Ali je treba določbe, navedene v prvem vprašanju, in načelo primarnosti razlagati tako, da zahtevajo, da v nacionalnem pravnem redu v kazenskem postopku, ki spada na področje uporabe Direktive 2016/343, obstajajo taki ukrepi, ki strankam v postopku, kot je obtoženi v postopku v glavni stvari, zagotavljajo nadzor in pravno sredstvo zoper odločbe, navedene v [prvem vprašanju], ki naj bi pripeljale do spremembe senata, ki obravnava zadevo, in s tem do razrešitve sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, obveznosti odločanja o tej zadevi, kot je opisano v prvem vprašanju?“
Postopek pred Sodiščem
17. Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 29. novembra 2021 zadevi C‑647/21 in C‑648/21 združil za pisni in ustni del postopka ter izdajo sodbe.
18. Predložitveno sodišče je v skladu s členom 105(1) Poslovnika Sodišča Evropske unije predlagalo obravnavo obeh predlogov za sprejetje predhodne odločbe po hitrem postopku. Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 29. novembra 2021 ta predloga zavrnil. Menil je, da je predložitveno sodišče podalo splošne argumente,(21) ne da bi navedlo posebne razloge, ki bi utemeljevali njuno obravnavo po hitrem postopku. To, da gre pri zadevah pred predložitvenim sodiščem za kazenska postopka, ni taka utemeljitev.
19. Sodišče je 18. oktobra 2022 prekinilo odločanje o združenih zadevah C‑647/21 in C‑648/21 do izdaje sodbe v združenih zadevah C‑615/20 in C‑671/20. Sodišče je 20. julija 2023 obvestilo predložitveno sodišče o sodbi v zadevi YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz)(22) in ga zaprosilo, naj sporoči, ali vztraja pri svojih predlogih za sprejetje predhodne odločbe. Na podlagi navodil predsednika Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) je sodnica A. N.-B. 25. septembra 2023(23) odgovorila in Sodišče obvestila, da Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) vztraja pri predlogih za sprejetje predhodne odločbe v združenih zadevah C‑647/21 in C‑648/21.
20. Zaradi nekaterih zaznanih nejasnosti v odgovoru sodnice A. N.-B. ji je Sodišče poslalo zahtevo za podrobnejše podatke(24) v skladu s členom 101(1) Poslovnika Sodišča. Sodišče je med drugim vprašalo, ali je sodnica A. N.-B. še naprej v senatu, ki obravnava zadevi, v katerih sta bila vložena predloga za sprejetje predhodne odločbe v združenih zadevah C‑647/21 in C‑648/21, in če je tako, v kakšni funkciji. Sodnica A. N.-B. je na to zahtevo odgovorila 17. oktobra 2023.(25) Potrdila je, da je bila v času vložitve predlogov za sprejetje predhodne odločbe 20. oktobra 2021 v obeh zadevah sodnica poročevalka in predsednica senata v postopkih pred Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku). Zadeva, v kateri je bil vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑648/21, je bila s sklepom z dne 21. oktobra 2021 predodeljena drugemu sodniku poročevalcu, ki je bil prej v senatu treh sodnikov.(26) Na isti dan se je zamenjal tudi sodnik posameznik v zadevi, v kateri je bil vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑647/21. Sodnica A. N.-B. je potrdila, da sta bila postopka pred Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) v zadevah, v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, na podlagi teh predlogov prekinjena in sta še vedno prekinjena. Sodnica A. N.-B. je Sodišče tudi obvestila, da Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) zaseda v polni sestavi,(27) kadar odloča o glavni stvari (Rozprawa). Na drugih obravnavah (Posiedzenie) – kot so obravnave v zadevah, v katerih sta bila vložena predloga za sprejetje predhodne odločbe v združenih zadevah C‑647/21 in C‑648/21 – Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) zaseda kot sodnik posameznik, pri čemer je sodnik poročevalec predsednik.
21. Prokuratura Rejonowa w Bytowie (okrožno državno tožilstvo v Bytowu), Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi), danska, nizozemska, poljska in švedska vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča. Razen Prokuratura Rejonowa w Bytowie (okrožno državno tožilstvo v Bytowu), Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi) in nizozemske vlade so zgoraj navedene stranke na obravnavi 24. januarja 2024 ustno predstavile stališča in odgovorile na vprašanja Sodišča.
Pristojnost Sodišča
Stališča
22. Danska in poljska vlada ter Komisija menijo, da se člen 47 Listine ne uporablja za zadeve, ki jih obravnava Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku), v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe. Čeprav se ta vprašanja nanašajo na Direktivo 2016/343, Komisija ugotavlja, da se z njimi ne prosi za razlago njenih določb.
23. Prokuratura Rejonowa w Bytowie (okrožno državno tožilstvo v Bytowu) in Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi) navajata, da se predložena vprašanja nanašajo na odvzem zadev sodniku. Gre za organizacijo pravosodja v državi članici, kar je izključna nacionalna pristojnost, ki je pravo Unije ne ureja. Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi) poleg tega navaja, da se vprašanja, ki jih je postavila sodnica A. N.-B., nanašajo na njene individualne okoliščine in so zato osebne, in ne sodne narave.
Presoja
24. Člen 51(1) Listine določa, da se njene določbe uporabljajo za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije. Zadevi pred predložitvenim sodiščem, ki sta povod za združeni zadevi C‑647/21 in C‑648/21, sta kazenski, drugo vprašanje pa se nanaša na Direktivo 2016/343. Predložitveno sodišče ne navede nobenih razlogov, s katerimi bi pojasnilo, kako bi lahko bila razlaga te direktive pomembna za odločanje o zadevah, ki jih obravnava. V predložitvenih odločbah prav tako ni navedeno, da se zastavlja vprašanje razlage ali uporabe pravila prava Unije. V predlogih za sprejetje predhodne odločbe nič ne kaže na to, da se katera koli oseba sklicuje na pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine ali da se oseba, ki se sklicuje na to pravico, sklicuje na pravico ali svoboščino, ki jo zagotavlja pravo Unije.(28)
25. V skladu z ustaljeno sodno prakso je organizacija pravosodja v državah članicah, vključno z odvzemom in predodelitvijo zadev, sicer v njihovi pristojnosti, vendar mora biti izvajanje te pristojnosti v skladu s pravom Unije in zlasti s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU.(29) V skladu s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU morajo države članice zagotoviti, da sodišča, ki lahko odločajo o razlagi ali uporabi prava Unije,(30) izpolnjujejo zahteve po učinkovitem pravnem varstvu.(31) Ta določba nasprotuje nacionalnim določbam v zvezi z organizacijo pravosodja, ki pomenijo poslabšanje varstva vrednote pravne države.(32) Države članice morajo torej organizacijo pravosodja zasnovati tako, da zagotovijo njeno skladnost z zahtevami prava Unije. Te vključujejo zlasti neodvisnost sodišč, ki odločajo o vprašanjih, povezanih z uporabo ali razlago tega prava, da pravnim subjektom zagotovijo učinkovito sodno varstvo pravic, ki izhajajo iz tega prava.(33) Iz tega izhaja, da je Sodišče pristojno za razlago prava Unije v zadevah, ki se nanašajo na organizacijo pravosodnega sistema države članice.
26. V zvezi s stališčem Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomży) o osebni naravi predloženih vprašanj zadošča ugotovitev, da je sodba YP prav tako vključevala pristojnost posameznih sodnikov, ki so vložili predloge za sprejetje predhodne odločbe. V navedeni sodbi je Sodišče odločalo o tem, ali lahko taki sodniki v skladu s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU še naprej obravnavajo kazenske zadeve, ki so jim predložene, in o njih odločajo. Sodišče je na predložena vprašanja odgovorilo tako, da je predložitvenemu sodišču omogočilo, da in limine litis reši procesna vprašanja, ki so se nanašala na pristojnost teh posameznih sodnikov, da obravnavajo in odločajo o zadevah, ki so jim predložene.(34)
27. Iz vseh teh razlogov Sodišču svetujem, da odloči, da je pristojno za odločanje o teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe, razen v delu, ki se nanaša na razlago člena 47 Listine.
Dopustnost vprašanj za predhodno odločanje
Stališča
28. Prokuratura Rejonowa w Bytowie (okrožno državno tožilstvo v Bytowu) in Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi) prerekata dopustnost teh predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Zadeve so bile 18. oktobra 2021 odvzete sodnici A. N.-B. in nato dodeljene drugemu(-im) sodniku(-om). Sodnica A. N.-B. 20. oktobra 2021 ni bila pristojna za vložitev predlogov za sprejetje predhodne odločbe, saj takrat ni vodila nacionalnih postopkov, v okviru katerih sta bila vložena ta predloga, niti ni bila v zadevnih senatih Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku). Postavljena vprašanja so zato hipotetična, saj odgovori nanje niso potrebni za odločitev v kazenskem postopku, ki teče pred tem sodiščem. Neodvisnost in nepristranskost sodnika(-ov), ki sta mu (jim) bili ti zadevi predodeljeni, nista predmet spora. Prokuratura Rejonowa w Bytowie (okrožno državno tožilstvo v Bytowu) in Prokuratura Okręgowa w Łomży (regionalno državno tožilstvo v Łomżi) prav tako navajata, da ta predloga za sprejetje predhodne odločbe ne izpolnjujeta zahtev člena 94(a) in (b) Poslovnika Sodišča.
29. Komisija meni, da je tretje vprašanje, ki se nanaša na pravna sredstva, ki so na voljo strankam v postopku pred predložitvenim sodiščem, nedopustno, ker je hipotetično in ne vključuje nobenega procesnega vprašanja, ki ga je treba rešiti in limine litis. Poljska vlada je na obravnavi trdila, da so vprašanja predložitvenega sodišča dopustna.(35)
30. Primerno je, da se najprej obravnava dopustnost tretjega vprašanja, o kateri dvomi Komisija.
31. Iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, da bi katera koli od strank v postopkih v zadevah, ki sta povod za zadevi C‑647/21 in C‑648/21, ugovarjala sklepu kolegija, s katerim naj bi se ti zadevi odvzeli sodnici A. N.-B., ali zahtevala nadzor nad tem sklepom. Prav tako iz spisa, ki ga ima Sodišče, ni razvidno, da bi se tem strankam kakor koli preprečevalo ali se jih oviralo pri tem, da vložijo tak ugovor ali zahtevajo tak nadzor. Iz tega sklepam, da je tretje vprašanje predložitvenega sodišča hipotetično in zato nedopustno.
32. V zvezi z dopustnostjo prvega in drugega vprašanja ugotavljam, da morajo biti pogoji za dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe izpolnjeni ves čas trajanja postopka.(36) V skladu s členom 100(1) Poslovnika Sodišča postopek o predlogu za sprejetje predhodne odločbe pred Sodiščem teče, dokler sodišče, ki mu ga je predložilo, predloga ne umakne. V skladu s členom 100(2) Poslovnika lahko Sodišče kadar koli ugotovi, da pogoji za izvajanje njegove pristojnosti niso več izpolnjeni.
33. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da za vprašanja o razlagi prava Unije, ki jih nacionalno sodišče predloži na podlagi člena 267 PDEU, velja domneva upoštevnosti. V okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki ga predpisuje ta določba, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Vendar je iz besedila in sistematike člena 267 PDEU razvidno, da nacionalno sodišče ne more zahtevati izdaje predhodne odločbe, če pred njim ne poteka postopek, v okviru katerega se od njega zahteva, da izda odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati predhodno odločbo Sodišča. Sodišče ne daje svetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih. Predlog za sprejetje predhodne odločbe mora biti torej nujen za učinkovito rešitev spora pred predložitvenim sodiščem ali za rešitev procesnega vprašanja prava Unije oziroma nacionalnega procesnega prava in limine litis.(37)
34. Iz obsežne korespondence med Sodiščem in predložitvenim sodiščem(38) izhaja, da je sodnica A. N.-B. po poljskem pravu odločala v postopku pred Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) v zadevah, ki sta povod za združeni zadevi C‑647/21 in C‑648/21, ko je 20. oktobra 2021 vložila obravnavana predloga za sprejetje predhodne odločbe, zaradi česar sta bila postopka prekinjena.(39) To sodišče ni umaknilo predlogov za sprejetje predhodne odločbe kljub sklepu kolegija, s katerim naj bi se zadevi, ki sta povod zanju, odvzeli sodnici A. N.-B. in dodelili drugim sodnikom. Zato menim, da je Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) 20. oktobra 2021 pri Sodišču vložilo predloga za sprejetje predhodne odločbe in da ta postopek v času pisanja še teče v skladu s členom 100(1).
35. Kar zadeva ugovor, da odgovor Sodišča ni potreben za rešitev kazenskih zadev, v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, ni razvidno, ali sta ti kazenski zadevi vsebinsko povezani s pravom Unije, tako da bi predložitveno sodišče moralo uporabiti to pravo za meritorno odločitev o njima.(40) To, da navidezno ni navezne okoliščine med tema kazenskima zadevama in pravom Unije, ne more vedno rešiti tega problema. Sodišče je poudarilo, da je odgovor na vprašanja lahko nujen za to, da se predložitvenim sodiščem lahko poda razlaga prava Unije, ki bi jim omogočila odločiti o procesnih vprašanjih nacionalnega prava, zaradi česar bi lahko vsebinsko odločila o sporih, ki so jim predloženi.(41) Zato se strinjam z ugotovitvijo poljske vlade na obravnavi, da je odgovor Sodišča objektivno potreben, da se predložitvenemu sodišču omogoči odločanje in limine litis o procesnem vprašanju, preden odloči o vsebini zadev, ki jih obravnava.(42)
36. V točki 69 sodbe G je Sodišče razsodilo, da je za nujnost razlage prava Unije v smislu člena 267 PDEU, za katero je bilo zaprošeno Sodišče, potrebno, da predložitveno sodišče „lahko samo izpelje posledice iz te razlage“. V zadevi, v kateri je bil vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑269/21, je sodnik poročevalec, ki je bil v senatu treh sodnikov, želel preveriti, ali je drug sodnik v tem senatu izpolnjeval zahteve, značilne za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče, v smislu prava Unije. Sodišče je razsodilo, da razlaga prava Unije, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, ni bila potrebna, da bi se mu omogočilo odločanje v postopku, ki teče pred njim, in da je bil zato predlog za sprejetje predhodne odločbe nedopusten, saj sodnik poročevalec v senatu treh sodnikov sam ne bi mogel upoštevati odgovorov Sodišča. Sodišče je dejansko odločilo, da posamezni sodnik, ki je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑269/21, ni bil pristojen za izločitev drugega sodnika v istem senatu.(43)
37. Dejansko stanje, na katerem temelji sodba G, je mogoče zlahka razlikovati od dejanskih stanj, na podlagi katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe. Sodnica A. N.-B. ne zahteva izločitve nobenega od drugih članov Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku). Kot izhaja iz točke 35 teh sklepnih predlogov, predložitveno sodišče prosi za smernice za rešitev procesnih težav in limine litis, ki izhajajo iz sklepa kolegija, s katerim se sodnici A. N.-B. prepreči obravnava in odločanje o zadevah, ki so ji bile dodeljene in so dejansko tekle pred njo.(44) Tako preverjanje je bistvena postopkovna zahteva, ki jo predložitveno sodišče lahko preveri po uradni dolžnosti.(45)
38. Dalje naj ugotovim, da je odgovor Sodišča zavezujoč za predložitveno sodišče, vključno s sodnikom(-i), ki obravnava(-jo) zadeve, v katerih sta bila vložena ta predloga za sprejetje predhodne odločbe, in organi predložitvenega sodišča, pristojnimi za določanje in spreminjanje sestave njegovih senatov.(46) Odvisno od tega, kakšen bo odgovor Sodišča na prvo in drugo vprašanje, bo predložitveno sodišče v skladu s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelom primarnosti prava Unije morda moralo opustiti uporabo sklepa kolegija in s tem zagotoviti, da bo sodnica A. N.-B. odločala v kazenskih postopkih, ki še tečejo.(47) Alternativno je (so) sodnik(-i), ki so mu (jim) bile te zadeve od takrat dodeljene, pristojen(-ni) za njihovo obravnavo.
39. Nobena od strank v postopku pred Sodiščem ne izpodbija dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑648/21,(48) ker naj bi bil po nacionalnem pravu za vložitev tega predloga pristojen le senat treh sodnikov Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku), in ne sodnica A. N.-B. samostojno.(49) Zaradi celovitosti je mogoče ugotoviti, da je sodnica A. N.-B. v svojem odgovoru z dne 17. oktobra 2023 na zahtevo Sodišča za podrobnejše podatke potrdila, da je kot sodnica poročevalka in predsednica senata treh sodnikov po poljskem pravu pristojna za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑648/21.(50)
40. Zato Sodišču svetujem, naj zavrne različne ugovore zoper dopustnost prvega in drugega vprašanja. Iz razlogov, navedenih v točkah 30 in 31 teh sklepnih predlogov, menim, da je tretje vprašanje nedopustno.
Vsebina
41. Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, sprašuje, ali člen 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelo primarnosti prava Unije nasprotujeta temu, da bi kolegij zadevi, ki sta bili povod za združeni zadevi C‑647/21 in C‑648/21, odvzel sodnici A. N.-B. in ju dodelil drugemu sodniku oziroma drugim sodnikom. Prvo vprašanje se nanaša na način imenovanja kolegija, na to, da sodnica A. N.-B. ni soglašala z odvzemom zadev in dejstvo, da v poljskem pravu ni meril za tak odvzem. Vprašanja se ne nanašajo posebej na vprašanje premestitve sodnice A. N.‑B. iz šestega (pritožbenega) v drugi (prvostopenjski) oddelek Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku).
42. Iz dejstev in ugotovitev v predlogih za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da sta bila premestitev sodnice A. N.-B.(51) in posledično odvzem sedemdesetih zadev, ki so ji bile dodeljene, ukrepa, sprejeta kot odgovor na njene poskuse preverjanja skladnosti imenovanja nekaterih sodnikov s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU.(52) Poljska vlada je na obravnavi potrdila, da na podlagi teh dejstev in ugotovitev sklepa tako. Ta vlada tudi meni, da ti ukrepi niso bili sprejeti v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti.(53)
43. Gre tudi za to, da je bil zoper sodnico A. N.-B. skoraj istočasno uveden disciplinski postopek. Na podlagi informacij, ki so na voljo Sodišču, ni mogoče sklepati, da sta bila premestitev sodnice A. N.-B. iz pritožbenega v prvostopenjski oddelek istega sodišča in odvzem zadev sodnici izvedena v okviru uradnega disciplinskega postopka. Predložitveno sodišče mora torej ugotoviti, ali sta premestitev sodnice A. N.-B. in odvzem zadev sodnici dejansko pomenila prikrit in zato nezakonit disciplinski ukrep.
44. Glede na njuno sočasnost in njun očitno skupni cilj predlagam, da je treba za koristen odgovor predložitvenemu sodišču skupaj preučiti premestitev sodnice A. N.-B. z odvzemom zadev sodnici.(54)
45. Zahteva po neodvisnosti sodišč, ki je neločljivo povezana z nalogo sojenja, je sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva in je temeljnega pomena za pravni red Unije.(55) Da bi sodišče izpolnilo to zahtevo, mora svoje funkcije izvajati samostojno, ne da bi bilo s komer koli kakor koli hierarhično povezano ali mu bilo podrejeno in ne da bi prejemalo kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiteno pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve.(56) Načelo neodvisnosti sodnikov zahteva, da se določijo pravila, na podlagi katerih je mogoče odpraviti vse legitimne dvome pravnih subjektov v zvezi z zavarovanostjo sodnikov pred zunanjimi dejavniki in zlasti pred posrednimi in neposrednimi vplivi zakonodajne in izvršilne oblasti, ki bi lahko usmerjali njihove odločitve.(57) V pravu Unije je tako precej poudarjena potreba po zaščiti sodne veje oblasti pred pritiski izvršilne ali zakonodajne veje oblasti. Da bi se odpravil vsakršen legitimen dvom v zvezi z zavarovanostjo sodnikov pred posrednimi in neposrednimi vplivi, ki bi lahko usmerjali njihove odločitve, je treba enak poudarek nameniti zaščiti posameznih sodnikov pred neprimernimi vplivi ali pritiski znotraj sodstva.(58)
46. Različne oblike izjav ali priseg sodnikov, da bodo sodili popolnoma neodvisno, bi bile brez pomena, če bi bili pri opravljanju te funkcije izpostavljeni tveganju, da nanje pritiskajo njihovi kolegi, zlasti tisti, ki so zadolženi za predsedovanje senatom in/ali dodeljevanje zadev. Pri tovrstnih pritiskih gre lahko za neuradne pritiske, lahko gre za premestitev sodnikov (kot se je očitno zgodilo v tem primeru), dodelitev in predodelitev zadev (kot se je tudi očitno zgodilo v tem primeru), pa vse do uvedbe in vodenja disciplinskega postopka (kot se je morda zgodilo v tem primeru). Tako ravnanje kolegov sodnikov je več kot le neetično – enako nezakonito je, da sodniki pritiskajo na svoje kolege pri opravljanju njihovih funkcij, kot če to počnejo člani izvršilne ali zakonodajne oblasti. Te ugotovitve enako veljajo v okoliščinah, ko kolegi pritiskajo na sodnike zaradi izvajanja njihove dolžnosti javnega izražanja o zadevah, ki se nanašajo na organizacijo pravnega sistema in izvrševanje sodne oblasti.(59)
47. Podpora temu stališču obstaja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) in Sodišča. ESČP je v sodbi v zadevi Parlov-Tkalčić proti Hrvaški odločilo, da „neodvisnost sodstva zahteva, da sodniki ne smejo biti podvrženi neprimernemu vplivu ne le zunaj sodnega sistema, temveč tudi znotraj njega. Ta notranja neodvisnost sodnikov zahteva, da sodniki ne smejo biti podvrženi navodilom ali pritiskom drugih sodnikov ali oseb z upravnimi odgovornostmi na sodišču, kot je predsednik sodišča ali predsednik oddelka na sodišču. […] Neobstoj zadostnih jamstev, ki zagotavljajo neodvisnost sodnikov znotraj sodstva in zlasti v razmerju do njihovih nadrejenih v pravosodnem sistemu, lahko [ESČP] pripelje do ugotovitve, da je za pritožnikove dvome glede (neodvisnosti in) nepristranskosti sodišča mogoče reči, da so objektivno upravičeni […]“.(60)
48. V sodbi W. Ż.(61) je Sodišče poudarilo potrebo po procesnih jamstvih ali zaščitnih ukrepih za zagotovitev notranje neodvisnosti sodnikov in pravice do izpodbijanja ukrepov, ki bi lahko posegali v to neodvisnost.(62) Menilo je, da lahko premestitev sodnika brez njegovega soglasja na drugo sodišče ali med dvema oddelkoma istega sodišča, tako kot disciplinska ureditev, ogrozi načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov. Take premestitve so lahko tudi sredstvo za izvajanje nadzora nad vsebino sodnih odločb. Ne le, da lahko vplivajo na obseg pristojnosti zadevnih sodnikov in na obravnavo spisov, ki so jim bili zaupani, ampak imajo lahko tudi znatne posledice za njihovo življenje in kariero, s čimer imajo lahko učinke, ki so podobni učinkom disciplinskih sankcij.(63) Sodišče je tako odločilo, da morajo pravila in načela, ki veljajo za disciplinsko ureditev, ki se uporablja za sodnike, veljati tudi za take premestitve.(64)
49. Iz tega sledi, da morajo biti pravila o premestitvi sodnikov brez njihovega soglasja opredeljena vnaprej jasno in pregledno, da se prepreči samovoljnost in/ali tveganje manipulacije.(65) Take premestitve se lahko odredijo le na podlagi zakonitih razlogov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na porazdelitev razpoložljivih virov za spodbujanje učinkovitega izvajanja sodne oblasti. Take odločitve morajo biti ustrezno obrazložene in jih mora biti mogoče izpodbijati v skladu s postopkom, v katerem so v celoti zagotovljene pravice iz členov 47 in 48 Listine, zlasti pravica do obrambe. Ker lahko do podobnih „zastraševalnih“ učinkov pride tudi zaradi premestitve sodnikov in odvzema zadev sodniku brez njegovega soglasja, se pravila in načela, ki veljajo za take premestitve in za vsako disciplinsko ureditev, uporabljajo tudi(66) za odvzem zadev sodniku brez soglasja.(67)
50. Iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe ter pisnih in ustnih stališč strank je razvidno, da poljska zakonodaja v zvezi s premestitvijo sodnikov brez soglasja in odvzemom zadev ni v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli.(68) Način, na katerega sta kolegij in predsednik Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) uporabila določbe poljske zakonodaje za sodnico A. N.-B., je še bolj spodkopal ta pravila in načela. Zdi se, da so ugotovljene pomanjkljivosti tako sistemske kot tudi individualne.
51. Na obravnavi je poljska vlada v odgovoru na vprašanja Sodišča potrdila, da člen 22a zakona o splošnih sodiščih ureja spremembe obveznosti sodnika, vključno s premestitvijo sodnika v drug oddelek sodišča. V skladu s členom 22a(1) in (4) tega zakona je za uveljavitev takih sprememb potrebno soglasje zadevnega sodnika. Zoper take odločitve obstaja tudi pravica do pritožbe na KRS.(69)
52. Člen 22a(4b)(1) zakona o splošnih sodiščih izključuje zahtevo po soglasju v primeru „premestitve v oddelek, ki obravnava in odloča o zadevah z istega področja“. Člen 22(a)(5)(1), tega zakona izključuje pravico sodnika do pritožbe v primeru „premestitve v oddelek, ki obravnava in odloča o zadevah z istega področja“.(70) Te določbe v določenih okoliščinah dovoljujejo premestitev sodnikov brez soglasja. Ne predvidevajo postopka pritožbe ali nadzora, v katerem so v celoti zagotovljene pravice iz členov 47 in 48 Listine, zlasti pravica do obrambe.(71) Ker lahko določbe, kot sta člena 22a(4b)(1) in 22a(5)(1), zakona o splošnih sodiščih, izpostavijo sodnike neprimernim pritiskom znotraj sodstva, po mojem mnenju kršijo člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov.
53. Pri premestitvi sodnice A. N.-B. iz pritožbenega v prvostopenjski oddelek Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) je sklic v sklepu z dne 13. oktobra 2021 na potrebo po zagotovitvi pravilnega delovanja pritožbenih in prvostopenjskih oddelkov ter na nedoločeno korespondenco med predsednikom Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) in predsednikom enega od njegovih oddelkov kratek in nejasen. Glede na morebitne negativne posledice tega sklepa o premestitvi tako za neodvisno izvajanje sodniških pristojnosti sodnice A. N.-B. kot tudi za njeno kariero taka jedrnata obrazložitev še zdaleč ne pomeni tehtne obrazložitve.(72) Potrebo po tej premestitvi v interesu dobrega izvajanja sodne oblasti je bilo treba utemeljiti z objektivnimi in preverljivimi razlogi, zlasti glede na sočasno premestitev drugega sodnika iz prvostopenjskega oddelka v pritožbeni oddelek Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku).
54. V zvezi s sklepom kolegija in odvzemom zadev sodnici A. N.‑B. brez soglasja je poljska vlada na obravnavi potrdila, da v skladu s členom 47b zakona o splošnih sodiščih sodnik načeloma še naprej obravnava nerešene zadeve ne glede na svojo premestitev na drugo mesto ali dodelitev. Zdi se, da se s tem pravilom spoštuje načelo neodstavljiosti sodnikov. V skladu s členom 47b(5) in (6) zakona o splošnih sodiščih se lahko zadeve sodniku kljub temu odvzamejo v primeru njegove premestitve na drugo mesto ali dodelitve, in sicer na predlog sodnika ali s strani kolegija tega sodišča.(73)
55. Menim, da člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov nasprotujejo določbam, kot je člen 47b(5) in (6) zakona o splošnih sodiščih. Zdi se, da te določbe omogočajo samovoljno in neomejeno odvzemanje zadev sodniku po uradni dolžnosti(74) brez njegovega soglasja(75) in ne da bi bil na voljo postopek pritožbe ali nadzora, v katerem so v celoti zagotovljene pravice iz členov 47 in 48 Listine.(76) Poleg nepredvidljivega in nepreglednega delovanja v škodo neodvisnosti in neodstavljivosti sodnikov je poljska vlada na obravnavi potrdila, da poljska zakonodaja ne določa obveznosti obrazložitve odvzema zadev sodnikom v skladu s členom 47b(5) in (6) zakona o splošnih sodiščih.
56. To mora sicer preveriti predložitveno sodišče, a se zdi, da je bil sklep kolegija o odvzemu zadev sodnici A. N.-B. sprejet pred njeno premestitvijo iz pritožbenega v prvostopenjski oddelek Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku). Če se izkaže, da je tako, je kolegij morda sprejel sklep ob kršitvi člena 47b(5) in (6) zakona o splošnih sodiščih, ki dovoljuje odvzem zadev sodniku po premestitvi, vendar ne pred njo. Razlogi za sprejetje sklepa kolegija prav tako niso znani, vsaj ne formalno.(77) Poleg tega sodnica A. N.-B. ni bila premeščena na drugo mesto ali dodeljena s Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) drugemu sodišču, kar se prav tako zdi v nasprotju s poljskim pravom. Če se te kršitve poljskega prava zadovoljivo dokažejo predložitvenemu sodišču, potem pomenijo kršitev člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, če sodišče zavzame stališče, da so bile te kršitve take, da so sodnico A. N.-B.(78) izpostavile neprimernemu vplivu ali pritiskom znotraj sodstva.(79) Glede na pomanjkljivosti določb poljskega prava,(80) opisane v točkah od 50 do 56 teh sklepnih predlogov, in njihovo samovoljno uporabo v okviru dejanskega stanja, ki je podlaga za obravnavana predloga za sprejetje predhodne odločbe, menim, kot je Komisija navedla v svojem pisnem stališču, da ni potrebe, da bi Sodišče v tem postopku preučilo način imenovanja kolegija.
57. Glede na neposredni učinek člena 19(1), drugi pododstavek, PEU(81) in za zagotovitev primarnosti prava Unije Sodišču predlagam, naj odloči, da zadevni organi sodišča ne upoštevajo sklepa predsednika Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) z dne 13. oktobra 2021 o premestitvi sodnice A. N.-B. iz pritožbenega oddelka tega sodišča v prvostopenjski oddelek in da jo je treba premestiti nazaj v pritožbeni oddelek.(82) Kolegij Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku) in vsi organi sodišča, pristojni za določanje in spreminjanje sestave senatov tega sodišča, morajo opustiti uporabo sklepa kolegija v zadevah, ki sta povod za združeni zadevi C‑647/21 in C‑648/21,(83) ter sprejeti potrebne ukrepe za ponovno dodelitev teh zadev sodnici A. N.-B.(84)
Predlog
58. Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je postavilo Sąd Okręgowy w Słupsku (regionalno sodišče v Słupsku, Poljska), odgovori tako:
Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načela neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov ter primarnosti prava Unije je treba razlagati tako:
– prvič, da nasprotujejo določbam nacionalnega prava, ki dovoljujejo premestitev sodnikov brez soglasja, hkrati pa ne določajo postopka pritožbe ali nadzora nad tako odločitvijo, v katerem so v celoti zagotovljene pravice iz členov 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do obrambe;
– drugič, da se v takih okoliščinah od pristojnih organov nacionalnega sodišča zahteva, da ne upoštevajo sklepa predsednika tega sodišča o premestitvi sodnika iz pritožbenega oddelka tega sodišča v prvostopenjski oddelek in premestijo tega sodnika nazaj v pritožbeni oddelek;
– tretjič, da nasprotuje določbam nacionalnega prava, ki dovoljuje samovoljen in neomejen odvzem zadev sodniku po uradni dolžnosti brez njegovega soglasja in brez postopka pritožbe ali nadzora nad to odločitvijo, v katerem so v celoti zagotovljene pravice iz členov 47 in 48 Listine, zlasti pravica do obrambe;
– četrtič, če je prišlo do takega odvzema, da senati nacionalnega sodišča, ki so jim bile zadeve predodeljene, te predodelitve ne upoštevajo, organi sodišča, pristojni za določanje in spreminjanje sestave senatov tega nacionalnega sodišča, pa te zadeve dodelijo senatu, ki jih je prvotno obravnaval.