Tožba, vložena 11. februarja 2009 - Schemaventotto proti Komisiji
(Zadeva T-58/09)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Schemaventotto SpA (Milano, Italija) (zastopniki: M. Siragusa, G. Scassellati Sforzolini, G. C. Rizza, M. Piergiovanni, odvetniki)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predloga tožeče stranke
Razglasitev ničnosti odločbe/odločb iz dopisa s prot. št. C(2008) 4494 z dne 13. avgusta 2008, ki ga je komisarka Kroes v imenu in za račun Evropske komisije poslala italijanskim organom, in ki se nanaša na postopek na podlagi člena 21 Uredbe o nadzoru koncentracij podjetij (zadeva COMP/M.4388 - Abertis/Autostrade), in
Naložitev plačila stroškov tega postopka Komisiji.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je bila vložena zoper odločbo, ki naj bi jo vseboval dopis komisarke Kroes z dne 13. avgusta 2008, s katerim naj bi po mnenju tožeče stranke tožena stranka italijanskim organom sporočila, da v zadevi COMP/M.4388 Abertis/Autostrade ne želi nadaljevati s postopkom iz člena 21 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba). Komisija se namreč strinja z zakonodajnimi ukrepi glede postopkov za odobritev "prenosa" koncesij za avtoceste, ki so določeni v Uredbi (Direktiva iz leta 2007 in Uredba [Decreto] iz leta 2008). Vendar pa se tožena stranka v navedenem dopisu ne izreče o skladnosti italijanskih predpisov glede postopka za odobritev prenosa koncesij za avtoceste s pravili notranjega trga.
Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja kršitev člena 21 Uredbe o koncentraciji, pri čemer se opira na naslednje ugotovitve:
- Komisija se nikakor ne more sklicevati na spremembe upoštevnega zakonodajnega okvira, ki so nastale po 31. januarju 2007, datumu predhodne presoje. Ker so pristojnosti Komisije na področju preverjanja na podlagi člena 21(4) Uredbe tesno povezane z okvirom presoje posebnega postopka koncentracije na ravni Skupnosti, na katero se nanašajo sporni nacionalni ukrepi, poznejše spremembe predpisov ne morejo vplivati na pretekla ravnanja italijanskih organov, katerih rezultat je bil, da so stranke decembra 2006, tri mesece po odobritvi koncentracije iz člena 6(1)(b) Uredbe, ta postopek opustile.
- Tožeča stranka trdi, da je Komisija presegla/zlorabila svoja pooblastila s tem, da je izbrala neustrezno pravno podlago, glede na izrecno vsebino Odločbe, da s postopkom zoper sporne italijanske ukrepe "ne bo nadaljevala". V zvezi s tem trdi, da je Komisija z odločitvijo, da v tem času sprejete spremembe zakonodajnega okvira zagotavljajo, da se pomisleki, izraženi v predhodni oceni z dne 31. januarja 2007 ne bodo ponovili v bodoče, na podlagi člena 21 Uredbe sprejela tako odločitev, ki v tej določbi ni predvidena. Komisija je namreč pooblastila, ki jih ima na podlagi člena 21 uporabila zato, da je razglasila združljivost ukrepov splošne narave, ki jih sprejme država članica, s pravom Skupnosti, pri čemer v ničemer ni upoštevala posebnosti postopka koncentracije, za preprečitev katerega je Italija obravnavane nacionalne ukrepe sprejela.
- Ker je Komisija štela, da je spremenjena italijanska zakonodaja združljiva s pravom Skupnosti, ni upoštevala dodatnih nejasnosti v italijanski ureditvi, ki so nastale zaradi navedenih nacionalnih ukrepov, ki vsekakor niso pripomogle k vzpostavitvi okolja, ki bi vzpodbujalo morebitne poznejše združitve na italijanskem trgu koncesij za avtoceste. Poleg tega bi se moralo za ureditev, ki so jo sprejeli italijanski upravni organi v letu 2007 in 2008 vseeno ugotoviti, da nasprotuje tudi členu 21, v delu kjer nalaga, v odvisnosti od "prenosa" koncesije za avtoceste, večje obveznosti od tistih, ki bi bile sicer naložene zainteresiranim subjektom.
____________