Tožba, vložena 26. aprila 2012 - Bateni proti Svetu
(Zadeva T-181/12)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Naser Bateni (Hamburg, Nemčija) (zastopnika: J. Kienzle in M. Schlingmann, odvetnika)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlog
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:
naj Uredbo Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;
naj Svetu naloži plačilo stroškov postopka in zlasti stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do obrambe
Svet naj bi kršil pravico tožeče stranke do učinkovitega pravnega varstva in zlasti obveznost obrazložitve, ker naj ne bi dovolj obrazložil uvrstitve tožeče stranke v Prilogo IX k izpodbijani uredbi.
Svet naj bi kršil pravico tožeče stranke do izjave, ker naj ji ne bi dal možnosti, določene v členu 46(3) in (4) izpodbijane uredbe, da izrazi svoje stališče glede uvrstitve na sezname sankcij in s tem Svetu predlaga pregled tega seznama.
Drugi tožbeni razlog: neobstoj podlage za uvrstitev tožeče stranke na sezname sankcij
Iz obrazložitve, ki jo je Svet podal za uvrstitev tožeče stranke na sezname sankcij, naj ne bi bilo razvidno, na katero pravno podlago se je Svet oprl.
Z dejavnostjo, ki naj bi jo tožeča stranka opravljala le do marca 2008, naj ne bi bilo mogoče upravičiti njene uvrstitve na sezname sankcij decembra 2011.
Dejavnost tožeče stranke kot poslovodje družbe Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH (v nadaljevanju: HTTS) naj ne bi upravičevala njene uvrstitve na sezname sankcij, zlasti ker naj bi Sodišče Evropske unije Uredbo (EU) št. 961/2010 razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo HTTS.
Samo na podlagi tega, da je bila tožeča stranka poslovodja angleške družbe, ki je medtem prenehala, naj ne bi bilo mogoče sklepati, da je podan eden od razlogov za uvrstitev tožeče stranke na sezname sankcij, navedenih v členu 23(2) izpodbijane uredbe.
Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljne pravice tožeče stranke do spoštovanja lastnine
Uvrstitev tožeče stranke na sezname sankcij naj bi pomenila neupravičen poseg v njeno temeljno pravico do lastnine, ker naj tožeča stranka zaradi nezadostne obrazložitve, ki jo je podal Svet, ne bi mogla razumeti, zakaj je bila uvrščena na seznam oseb, na katere se nanašajo sankcije.
Uvrstitev tožeče stranke na sezname sankcij naj bi bila očitno neprimerna za doseganje ciljev izpodbijane uredbe in naj bi poleg tega pomenila nesorazmeren poseg v njene lastninske pravice.
____________1 - Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L 281, str. 1).