Language of document : ECLI:EU:T:2022:83

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)

z dne 23. februarja 2022(*)

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Besedna znamka Evropske unije CODE-X – Prejšnji nacionalni besedna in figurativna znamka Cody’s – Prejšnja mednarodna figurativna znamka Cody’s – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001“

V zadevi T‑198/21,

Ancor Group GmbH s sedežem v Igersheimu (Nemčija), ki jo zastopata J. Wachsmuth in W. Berlit, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata M. Eberl in E. Markakis, agenta,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je bila

Cody’s Drinks International GmbH s sedežem v Bremnu (Nemčija),

zaradi tožbe zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. februarja 2021 (zadeva R 208/2020-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Cody’s Drinks International in Ancor Group,

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),

v sestavi D. Spielmann, predsednik, U. Öberg (poročevalec), sodnik, in M. Brkan, sodnica,

sodni tajnik: E. Coulon,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 12. aprila 2021,

na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. junija 2021,

na podlagi tega, da stranki v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga, naj se opravi obravnava, in na podlagi sklepa Splošnega sodišča v skladu s členom 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Tožeča stranka, družba Ancor Group GmbH, je 30. aprila 2018 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).

2        Znamka, za katero se je zahtevala registracija, je besedni znak CODE-X.

3        Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razred 32 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, ter ustrezajo temu opisu: „Osvežilne brezalkoholne pijače; brezalkoholne pijače; brezalkoholne pijače, obogatene z vitamini; ekstrakti za izdelavo brezalkoholnih pijač, ne v obliki eteričnih olj; energijski napitki; energijske pijače, ki vsebujejo kofein“.

4        Družba Cody’s Drinks International GmbH je 28. avgusta 2018 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode, navedene zgoraj v točki 3.

5        Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:

–        nemški besedni znamki Cody’s, prijavljeni 4. februarja 2013 in registrirani 7. marca 2013 pod številko 302013015320, ki označuje proizvode iz razreda 32, ki ustrezajo temu opisu: „Piva; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač“;

–        nemški figurativni znamki, prikazani spodaj, prijavljeni 10. marca 2016 in registrirani 12. aprila 2016, ki označuje proizvode iz razreda 32, ki ustrezajo temu opisu: „Piva; mineralne vode; gazirane vode; brezalkoholne pijače; pijače na osnovi sadja; sokovi; sirupi za proizvodnjo pijač; preparati za izdelavo pijač“:

Image not found

–        mednarodni registraciji zgoraj navedene figurativne znamke, v kateri je imenovana Evropska unija, ki je bila pridobljena 11. marca 2016 in ima številko 1300293, za proizvode iz razreda 32, navedene zgoraj v točki 5, prva alinea.

6        V utemeljitev ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001, ki se nanaša na obstoj verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti.

7        Oddelek za ugovore je 28. novembra 2019 ugovor v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da verjetnost zmede ne obstaja.

8        Družba Cody’s Drinks International je 27. januarja 2020 pri EUIPO zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo na podlagi členov od 66 do 71 Uredbe 2017/1001.

9        Peti odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 4. februarja 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbi ugodil in odločbo oddelka za ugovore razveljavil. Najprej, odbor za pritožbe je, potem ko je navedel, da je preučil pritožbo v zvezi s prejšnjo besedno znamko, štel, da upoštevno javnost sestavlja širša nemška javnost s stopnjo pozornosti, ki se giblje od manj kot srednje do običajne, in da so zadevni proizvodi enaki ali da so si zelo podobni. Dalje, navedel je, da sta si nasprotujoča si znaka, ki imata običajni razlikovalni učinek, vizualno bolj kot srednje podobna, fonetično pa zelo podobna, tako da sta si navedena znaka, čeprav sta pomensko različna, gledano v celoti, zelo podobna. Nazadnje, štel je, da razlike med navedenima znakoma ne zadostujejo za to, da bi bilo ta znaka mogoče razlikovati, in da ni mogoče pričakovati, da bodo zaradi pomenske različnosti vizualne in fonetične podobnosti nevtralizirane. Zato je sklenil, da pri upoštevni javnosti obstaja verjetnost zmede, in svoj sklep razširil na prejšnjo figurativno znamko in na mednarodno registracijo navedene figurativne znamke, v kateri je imenovana Evropska unija.

 Predlogi strank

10      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        potrdi odločbo oddelka za ugovore, s katero je bil ugovor zavrnjen;

–        EUIPO naloži plačilo stroškov.

11      EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

12      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001, ker naj bi odbor za pritožbe napačno ugotovil, da glede prijavljene znamke in prejšnje besedne znamke ter prejšnjih figurativnih znamk obstaja verjetnost zmede pri upoštevni javnosti.

 Predlog za razveljavitev izpodbijane odločbe

13      V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede pri javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

14      Verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. Verjetnost zmede je treba presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ter ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevi. Ta celovita presoja zajema določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki, med zlasti podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej v tem smislu sodbo z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).

 Upoštevna javnost in zadevni proizvodi

15      V okviru celovite presoje verjetnosti zmede je treba upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko stopnja pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).

16      V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe menil, da je upoštevna javnost za zadevne proizvode širša nemška javnost s stopnjo pozornosti, ki se giblje od manj kot srednje do običajne, in da je treba za zadevne proizvode šteti, da so enaki ali da so si zelo podobni.

17      Splošno sodišče uvodoma ugotavlja, da stranki ne izpodbijata presoje odbora za pritožbe iz točke 21 izpodbijane odločbe, v skladu s katero upoštevno javnost sestavlja širša nemška javnost, niti tega, da so zadevni proizvodi enaki ali da so si zelo podobni.

18      Vendar tožeča stranka v bistvu izpodbija stopnjo pozornosti upoštevne javnosti in trdi, da ta javnost izkazuje srednjo ali običajno stopnjo pozornosti.

19      EUIPO trdi, da je odbor za pritožbe vsekakor upošteval največ srednjo stopnjo pozornosti.

20      Splošno sodišče navaja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso zadevni proizvodi proizvodi tekoče potrošnje, namenjeni široki javnosti s srednjo stopnjo pozornosti (glej v tem smislu sodbe z dne 24. februarja 2016, Coca-Cola/UUNT (Oblika steklenice s konturo brez žlebov), T‑411/14, EU:T:2016:94, točka 41; z dne 16. marca 2017, Sociedad agraria de transformation no 9982 Montecitrus/EUIPO – Spanish Oranges (MOUNTAIN CITRUS SPAIN), T‑495/15, neobjavljena, EU:T:2017:173, točka 27, in z dne 26. junija 2018, Staropilsen/EUIPO – Pivovary Staropramen (STAROPILSEN; STAROPLZEN), T‑556/17, neobjavljena, EU:T:2018:382, točka 25 in navedena sodna praksa).

21      Sodna praksa, ki jo je odbor za pritožbe navedel v točki 20 izpodbijane odločbe, te ugotovitve ne omaje, saj je Splošno sodišče v vsaki od teh zadev ugotovilo, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti srednja ali običajna.

22      Zato je odbor za pritožbe s tem, da je upošteval tudi upoštevno javnost z manj kot srednjo stopnjo pozornosti, storil napako, saj je ta stopnja pozornosti srednja, ker ni niti posebej nizka niti posebej visoka.

 Primerjava znakov

23      Celovita presoja verjetnosti zmede mora glede vizualne, fonetične ali pomenske podobnosti nasprotujočih si znakov temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki dajejo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečen potrošnik zadevnih proizvodov ali storitev, je pri celoviti presoji te verjetnosti odločilna. Povprečni potrošnik v zvezi s tem običajno zaznava znamko kot celoto in ne preučuje njenih posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).

24      Vendar čeprav povprečni potrošnik navadno zaznava znamko kot celoto in ne preučuje njenih posameznih podrobnosti, pa bo besedni znak, ko ga bo videl, razstavil na besedne elemente, ki imajo zanj konkreten pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, RESPICUR, T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 57 in navedena sodna praksa).

25      Ob upoštevanju teh načel je treba glede na trditve strank preučiti, ali je bila podobnost nasprotujočih si znakov v izpodbijani odločbi pravilno presojena.

26      V obravnavanem primeru je prijavljena znamka besedna znamka, sestavljena iz elementov „code“ in „x“, ki sta povezana z vezajem, prejšnja besedna znamka pa je sestavljena iz elementov „cody“ in „s“, ki sta ločena z opuščajem.

–       Vizualna podobnost

27      Odbor za pritožbe je menil, da je treba zaradi začetnega dela „cod“, ki je nasprotujočima si znakoma skupen, in končnih soglasnikov „x“ in „s“, ki sta s prvim elementom navedenih znakov povezana z vezajem oziroma z opuščajem, za navedena znaka šteti, da sta si vizualno bolj kot srednje podobna. Dodal je, da sta enako dolga.

28      Tožeča stranka v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe pripisal prevelik pomen začetnemu delu nasprotujočih si znakov in da ni pomembno, da imata enako število črk. Čeprav naj bi se ujemala v treh črkah od šestih, naj bi se vendarle razlikovala v črki „e“ pri prijavljeni znamki in v črki „y“ pri prejšnji besedni znamki, ter v končnih soglasnikih „x“ in „s“, ki sta priključena z vezajem oziroma z opuščajem, te razlike pa naj bi bile v kratkih znakih bolj izrazite. Tožeča stranka poleg tega trdi, da je prejšnja besedna znamka sestavljena iz samo ene besede, medtem ko prijavljena znamka vsebuje dve. Nasprotujoča si znaka naj si torej vizualno na splošno ne bi bila podobna.

29      EUIPO trditve tožeče stranke prereka.

30      Splošno sodišče najprej opozarja, da čeprav je že bilo razsojeno, da ima začetni del znamke običajno večji vizualni vtis kot njen končni del, tako da potrošnik na splošno posveti več pozornosti začetnemu delu znamke kot pa njenemu končnem delu, takšna ugotovitev ne more veljati v vseh primerih (glej sodbo z dne 20. septembra 2018, Kwizda Holding/EUIPO – Dermapharm (UROAKUT), T‑266/17, EU:T:2018:569, točka 51 in navedena sodna praksa).

31      Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da krajši kot je znak, prej bo lahko javnost zlahka zaznala vsakega od njegovih različnih elementov. Tako lahko pri kratkih besedah že majhne razlike pogosto ustvarijo drugačen celotni vtis (glej v tem smislu sodbi z dne 6. julija 2004, Groupo El Prado Cervera/UUNT – Hértiers Debuschewitz (CHUFAFIT), T‑117/02, EU:T:2004:208, točka 48, in z dne 28. septembra 2016, The Art Company B & S/EUIPO – G-Star Raw (THE ART OF RAW), T‑593/15, neobjavljena, EU:T:2016:572, točka 28 in navedena sodna praksa).

32      Poleg tega, ker je abeceda sestavljena iz omejenega števila črk, ki poleg tega niso vse uporabljene enako pogosto, je neizogibno, da je več besed sestavljenih iz istega števila črk in iz nekaterih istih črk, kar pa ne pomeni, da je mogoče te besede že zato šteti za vizualno podobne (glej sodbo z dne 28. aprila 2021, Nosio/EUIPO – Tros del Beto (ACCUSÌ), T‑300/20, EU:T:2021:223, točka 42 in navedena sodna praksa).

33      Splošno sodišče pa – podobno kot tožeča stranka – poudarja, da čeprav je začetni element „cod“ nasprotujočima si znakoma skupen, pa sta navedena znaka sestavljena vsak samo iz šestih znakov in se ujemata le v treh od njih. Vendar se besedna elementa „code-x“ in „cody’s“ razlikujeta v zadnjih dveh od svojih črk ter v tem, da je v prijavljeni znamki med črkama „e“ in „x“ vstavljen vezaj, v prejšnji besedni znamki pa je med črkama „y“ in „s“ opuščaj.

34      Splošno sodišče v zvezi s tem poudarja, da sta vstavitev vezaja oziroma opuščaja ter prisotnost različnih samoglasnikov in soglasnikov na koncu znaka pomembni razliki, ki igrata vlogo pri vizualnem dojemanju nasprotujočih si znakov, sploh ker je njuna dolžina omejena. Zaradi vezaja, ki v prijavljeni znamki ločuje besedna elementa „code“ in „x“, bo tako upoštevna javnost zaznala, da je ta znamka sestavljena iz dveh ločenih elementov. Opuščaj, ki je v prejšnji besedni znamki dodan besednemu elementu „cody“ in ki mu sledi „s“, pa bo razumljen kot sklicevanje na svojilno obliko osebnega imena Cody, saj se v angleščini in v nekaterih primerih v nemščini tako tvori rodilniška oblika lastnih imen. Čeprav upoštevna javnost ni angleško govoreča, bo torej opuščaj, ki sledi imenu angleškega izvora, lahko razumela, kot da nakazuje svojino. Za razliko od vezaja torej opuščaj v tem primeru očitno ne pomeni vizualnega preloma.

35      Zato je razlika, ustvarjena z abecednimi znaki, ki so ločeni z različnimi ločili, vizualno zaznavna.

36      Ugotoviti je torej treba, da je glede na celotni vtis mogoče šteti, da sta si nasprotujoča si znaka vizualno le malo ali kvečjemu srednje podobna.

37      Zato je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da sta si nasprotujoča si znaka bolj kot srednje vizualno podobna.

–       Fonetična podobnost

38      Odbor za pritožbe je menil, da se prijavljena znamka izgovarja „kodiks“ ali „kodex“ in da se prejšnja besedna znamka izgovarja „kodis“, tako da sta si nasprotujoča si znaka, čeprav se razlikujeta v svojem končnem zlogu, in sicer „e‑x“ in „y’s“, fonetično zelo podobna.

39      Tožeča stranka trdi, da upoštevna javnost prijavljeno znamko zaznava, kot da je sestavljena iz dveh besed, med katerima je očiten zvočni presledek in ki se izgovarjata „kot“ in „iks“. Prejšnja besedna znamka pa naj bi se izgovarjala „kodis“, in sicer kot en dvozložni izraz, katerega zlogovni prelom se pojavi pred črko „d“. Nasprotujoča si znaka naj bi si bila fonetično torej kvečjemu malo podobna.

40      EUIPO trditve tožeče stranke prereka, vendar dodaja, da naj v skladu z nemškimi jezikovnimi pravili upoštevna javnost za opuščajem ne bi delala premora.

41      Splošno sodišče navaja, da sta si nasprotujoča si znaka fonetično podobna zaradi treh začetnih črk, in sicer „c“, „o“ in „d“, ki so v istem vrstnem redu. Kljub temu se razlikujeta glede na zaporedje znakov „e-x“ in „y’s“ ter glede na svojo zlogovno zgradbo in zvočni ritem.

42      Namreč, ne glede na to, ali se prijavljena znamka izgovarja s tremi zlogi, in sicer „ko“, „de“ in „iks“ ali „ex“, ali z dvema, „kod“ in „iks“ ali „ex“, prisotnost vezaja vpliva na izgovarjavo navedene znamke tako, da označuje enega od zlogovnih prelomov. Upoštevna javnost bo torej naredila premor pred zlogom „iks“ ali „ex“, in to ne glede na to, ali se prvi del prijavljene znamke izgovori z dvema zlogoma ali z enim. Prejšnja besedna znamka pa je sestavljena iz dveh zlogov, in sicer „ko“ in „dis“, in upoštevna javnost bo naredila zlogovni prelom samo med tema dvema zlogoma, in ne pred črko „s“, saj prisotnost opuščaja nikakor ne vpliva na izgovarjavo.

43      Tako črka „x“ in vezaj pred njo označujeta zlogovni prelom v prijavljeni znamki, ki ga v prejšnji besedni znamki ni.

44      Te razlike v zadnjem delu nasprotujočih si znakov vplivajo na fonetično zaznavo upoštevne javnosti. Dejstvo, da sta navedena znaka enaka glede zaporedja treh črk, in sicer „c“, „o“ in „d“, te ugotovitve ne more omajati.

45      Iz tega izhaja, da sta si nasprotujoča si znaka fonetično srednje podobna in da je odbor za pritožbe v zvezi s tem napačno ugotovil visoko stopnjo podobnosti.

–       Pomenska podobnost

46      Odbor za pritožbe je štel, da sta nasprotujoča si znaka, ker imata določena različna pomena, ki ju upoštevna javnost neposredno razume, pomensko različna.

47      Stranki te ugotovitve odbora za pritožbe ne izpodbijata.

 Verjetnost zmede

48      Celovita presoja verjetnosti zmede zajema določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki ter zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako se lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami izravna z visoko stopnjo podobnosti med znamkami in obratno (sodbi z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, EU:C:1998:442, točka 17, in z dne 14. decembra 2006, Mast‑Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO z okvirom in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, EU:T:2006:397, točka 74).

49      V okviru celovite presoje verjetnosti zmede vizualni, fonetični ali pomenski vidiki nasprotujočih si znakov niso vedno enako pomembni in pomembnost elementov podobnosti ali razlikovanja med navedenimi znaki je lahko odvisna od njihovih svojstvenih značilnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2004, New Look/UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T‑117/03 do T‑119/03 in T‑171/03, EU:T:2004:293, točka 49).

50      V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe, potem ko je navedel, da ima prejšnja besedna znamka običajen svojstven razlikovalni učinek, in opozoril, da so zadevni proizvodi enaki ali da so si zelo podobni, ugotovil, da obstaja verjetnost zmede pri upoštevni javnosti s stopnjo pozornosti, ki se giblje od manj kot srednje do običajne. To ugotovitev je utemeljil z dejstvom, da sta si nasprotujoča si znaka vizualno bolj kot srednje podobna in fonetično zelo podobna, tako da je treba navedena znaka kljub svoji pomenski razliki, gledano v celoti, šteti za zelo podobna. Dodal je, da zaradi zelo velikega vizualnega in fonetičnega ujemanja ter dejstva, da se zadevni proizvodi naročajo predvsem v hrupnem okolju po tem, ko so bili opaženi na meniju, nevtralizacija podobnosti ni mogoča.

51      Tožeča stranka trdi, da je razlikovalni učinek prejšnje besedne znamke šibek, saj upoštevna javnost besedna elementa „cody“ in „’s“ navedene znamke razume kot rodilniško obliko lastnega imena ali kot opisno označbo geografskega izvora zadevnih proizvodov, in sicer mesta Cody, ki je v Združenih državah. Dodaja, da so navedeni proizvodi izdelki za široko porabo, ki se prodajajo predvsem na maloprodajnih mestih. Ker si nasprotujoča si znaka poleg tega vizualno nista podobna, fonetično pa sta si malo podobna, naj bi se z njuno pomensko razliko nevtralizirale podobnosti, tako da naj pri upoštevni javnosti ne bi bilo nobene verjetnosti zmede.

52      EUIPO trditve tožeče stranke prereka.

53      Splošno sodišče uvodoma opozarja, da stranki ne izpodbijata dejstva, da so zadevni proizvodi enaki ali da so si zelo podobni.

54      Na prvem mestu, Splošno sodišče glede trditve tožeče stranke, da je razlikovalni učinek prejšnje besedne znamke šibek, poudarja, prvič, da bo upoštevna javnost besedo „cody“ takoj razumela kot sklicevanje na lastno ime. Drugič, dodatek opuščaja in črke „s“ lastnemu imenu bo razumljen kot sklicevanje na svojilno obliko osebnega imena Cody, saj se rodilniška oblika lastnih imen tako tvori v angleščini in v nekaterih primerih v nemščini. Tako bo upoštevna javnost besedni element prejšnje besedne znamke zaznala kot na primer ime podjetja, ki pripada osebi z imenom „Cody“, ali kot ime osebe, ki je zadevne proizvode zasnovala. Tako elementi, ki sestavljajo navedeno znamko, kot celota tvorijo enoten izraz.

55      Tožeča stranka pa ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče šteti, da bi del upoštevne javnosti prejšnjo besedno znamko razumel kot sklicevanje na mesto Cody, ki je v Združenih državah.

56      Zato je treba ugotoviti, kot je to storil odbor za pritožbe, da prejšnja besedna znamka nima posebnega pomena glede na proizvode iz razreda 32, tako da ima običajen svojstven razlikovalni učinek.

57      Na drugem mestu, Splošno sodišče v zvezi z analizo odbora za pritožbe v točki 45 izpodbijane odločbe, v skladu s katero je treba pripisati poseben pomen stopnji fonetične podobnosti med nasprotujočima si znakoma, opozarja, prvič, da je lahko v okviru celovite presoje verjetnosti zmede teža, ki jo je treba pripisati vizualnemu, fonetičnemu ali pomenskemu vidiku nasprotujočih si znakov, različna glede na objektivne okoliščine, v katerih se znamke lahko pojavljajo na trgu. Vendar je treba v tem okviru kot referenco upoštevati metode trženja, ki se običajno pričakujejo za kategorije proizvodov, ki jih zadevni znamki označujeta (glej sodbo z dne 24. junija 2014, Rani Refreshments/UUNT – Global-Invest Bartosz Turek (Sani), T‑523/12, neobjavljena, EU:T:2014:571, točka 42 in navedena sodna praksa).

58      Drugič, čeprav ni mogoče izključiti, da fonetična razlika med nasprotujočima si znakoma v posebej hrupnih okoljih, kot na primer v baru ali diskoteki ob najbolj obiskanih urah, morda ne bo očitno zaznana, pa taka hipoteza ne more biti edina podlaga za presojo morebitne verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma. Kot v bistvu izhaja iz sodne prakse, navedene v prejšnji točki, je treba namreč tako presojo nujno opraviti ob upoštevanju tega, kako upoštevna javnost to razliko zaznava v običajnih tržnih okoliščinah (sodba z dne 24. junija 2014, Sani, T‑523/12, neobjavljena, EU:T:2014:571, točka 43).

59      Res je, da je Splošno sodišče v sodbah, ki jih je odbor za pritožbe navedel v točki 45 izpodbijane odločbe, pripisalo poseben pomen fonetični podobnosti nasprotujočih si znakov, ker je bilo zadevne proizvode, ki spadajo v sektor pijač, natančneje alkoholnih pijač, mogoče naročiti ustno po tem, ko je bilo njihovo ime opaženo na meniju ali na vinski karti.

60      Vendar iz sodne prakse izhaja tudi, da na podlagi nobenega elementa ni mogoče šteti, da bo potrošnik pijač te praviloma kupoval med pogovorom, ki se bo nanašal na naročilo teh pijač, v polnem in hrupnem baru ali restavraciji (glej sodbo z dne 24. junija 2014, Sani, T‑523/12, neobjavljena, EU:T:2014:571, točka 43).

61      Poleg tega, kot pravilno navaja tožeča stranka, iz sodne prakse prav tako izhaja, da čeprav so bari in restavracije nezanemarljive prodajne poti za to vrsto proizvodov, ni sporno, da bo lahko potrošnik zadevni znamki na teh mestih vizualno zaznal predvsem s preučitvijo steklenice, ki mu bo postrežena, ali posredno na podlagi česa drugega, kot je meni ali cenik pijač, preden bo naročilo oddal ustno. Poleg tega – in predvsem – bari in restavracije niso edine prodajne poti zadevnih proizvodov. Ti proizvodi se namreč prodajajo tudi v supermarketih ali na drugih maloprodajnih mestih, kjer si potrošnik sam izbere proizvod in se mora zato zanesti predvsem na videz znamke na tem proizvodu. Ugotoviti je torej treba, da lahko potrošniki med nakupovanjem na navedenih mestih znamke vizualno zaznajo, saj so pijače razstavljene na policah (glej v tem smislu sodbi z dne 19. oktobra 2006, Bitburger Brauerei/UUNT – Anheuser-Busch (BUD, American Bud in Anheuser Busch Bud), od T‑350/04 do T‑352/04, EU:T:2006:330, točki 111 in 112 ter navedena sodna praksa, in z dne 3. septembra 2010, Companhia Muller de Bebidas/UUNT – Missiato Industria e Comercio (61 A NOSSA ALEGRIA), T‑472/08, EU:T:2010:347, točka 106).

62      Zato čeprav se je včasih fonetični zaznavi znamk v zvezi s pijačami pripisoval odločilen pomen, tak preudarek ne more veljati v vseh primerih (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2010, 61 A NOSSA ALEGRIA, T‑472/08, EU:T:2010:347, točka 106).

63      V obravnavanem primeru pa ni bil predložen noben dokaz, da se zadevni proizvodi naročajo v glavnem ustno. Na podlagi nobenega elementa ni mogoče šteti, da bo upoštevna javnost navedene proizvode kupovala v okoliščinah, v katerih bi pri celoviti presoji verjetnosti zmede fonetična podobnost med nasprotujočima si znakoma imela večjo težo kot vizualna ali pomenska podobnost. Nasprotno, če bo upoštevna javnost te proizvode naročila ustno v barih in restavracijah, bo to običajno storila po tem, ko bo na ceniku ali meniju videla njihovo ime, ali pa bo lahko preučila proizvod, ki ji bo postrežen, tako da bo lahko vizualno zaznala znamko, da bi izrazila, kaj želi kupiti.

64      Vsekakor, tudi če se fonetični podobnosti nasprotujočih si znakov pripiše poseben pomen, je treba ugotoviti, da je ta le srednja.

65      Iz točk od 15 do 47 zgoraj namreč izhaja, da ima upoštevna javnost – v nasprotju z ugotovitvijo odbora za pritožbe – srednjo stopnjo pozornosti, nasprotujoča si znaka pa sta si, gledano v celoti, vizualno le malo ali kvečjemu srednje podobna in fonetično le srednje podobna. Poleg tega ni sporno, da sta navedena znaka pomensko različna.

66      Poleg tega v skladu s sodno prakso Sodišča celovita presoja verjetnosti zmede zajema to, da se lahko s pomenskimi razlikami med nasprotujočima si znakoma nevtralizirajo fonetične in vizualne podobnosti med tema dvema znakoma, če ima z vidika upoštevne javnosti vsaj eden od njiju jasen in določen pomen, tako da ga lahko ta javnost neposredno razume (glej sodbo z dne 4. marca 2020, EUIPO/Equivalenza Manufactory, C‑328/18 P, EU:C:2020:156, točka 74 in navedena sodna praksa).

67      V zvezi s prejšnjo besedno znamko pa je treba navesti, da bo upoštevna javnost, kot je razvidno iz točke 54 zgoraj, njen jasen in določen pomen neposredno zaznala kot sklicevanje na svojilno obliko lastnega imena Cody.

68      Kar zadeva prijavljeno znamko, je treba element „code“ navedene znamke šteti za del osnovnega besedišča nemškega jezika in ga bo upoštevna javnost neposredno razumela, kot da se nanaša na ključ za prenašanje šifriranega besedila, na zaporedje ukazov v programskem jeziku, na dogovorjeni nabor jezikovnih znakov in pravil njihovega povezovanja ali na način uporabe jezika, ki je vnaprej določen s pripadnostjo določenemu družbenemu razredu.

69      Sicer pa ni izključeno, da bo upoštevna javnost besedni element „-x“ takoj zaznala, kot da se nanaša na znak, ki se uporablja za neznano ime ali neznano velikost, na neznanko, ki predstavlja neko število v enačbi, ali na znak za nedoločeno število.

70      Zato bo upoštevna javnost prejšnjo besedno znamko neposredno razumela, kot da se nanaša na svojilno obliko imena Cody, prijavljena znamka pa se nanaša na sistem besed, črk, številk ali simbolov, ki se uporablja za označitev drugih, zlasti zaradi varovanja skrivnosti.

71      Odbor za pritožbe je poleg tega v točki 37 izpodbijane odločbe sam navedel, da naj bi upoštevna javnost različne pomene nasprotujočih si znakov neposredno razumela.

72      Ugotoviti je torej treba, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 66 zgoraj, pomenska razlika med nasprotujočima si znakoma nevtralizira njuno fonetično in vizualno podobnost.

73      Zato upoštevna javnost s srednjo stopnjo pozornosti ne more šteti, da zadevni proizvodi izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij.

74      Odbor za pritožbe je torej s tem, da je ugotovil obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001, storil napako.

75      Odbor za pritožbe je v točki 48 izpodbijane odločbe ugotovil, da imata obe prejšnji figurativni znamki enak razlikovalni besedni element kot preučena prejšnja besedna znamka in da so varovani proizvodi enaki, tako da je napačno ugotovitev glede obstoja verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo besedno znamko razširil na prejšnjo figurativno znamko in mednarodno registracijo navedene figurativne znamke, v kateri je imenovana Evropska unija.

76      Kot je v zvezi s prejšnjimi figurativnimi znamkami navedla tožeča stranka, pa prisotnost dodatnih figurativnih elementov, ki so sestavljeni iz bele in rahlo stilizirane pisave ter rdečega paralelograma, prispeva k večjemu razlikovanju nasprotujočih si znakov in k preprečitvi vsakršne verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti.

77      Zato je treba edinemu tožbenemu razlogu tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločbo razveljaviti.

 Potrditev odločbe oddelka za ugovore

78      Tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj potrdi odločbo oddelka za ugovore, s katero je ta zavrnil ugovor zoper registracijo prijavljene znamke.

79      Treba je šteti, da tožeča stranka s tem tožbenim predlogom Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj uporabi svoje reformatorično pooblastilo, da zavrne ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za vse proizvode, na katere se nanaša, ter tako sprejme odločbo, ki bi jo po mnenju tožeče stranke moral sprejeti odbor za pritožbe, ko mu je bila predložena pritožba.

80      V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti reformatorično pooblastilo, ki ga ima Splošno sodišče na podlagi člena 72(3) Uredbe 2017/1001, načeloma omejeno na položaje, v katerih Splošno sodišče po tem, ko je opravilo nadzor presoje odbora za pritožbe, na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin lahko sprejme odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (sodba z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, EU:C:2011:452, točka 72).

81      V obravnavanem primeru so pogoji za izvajanje reformatoričnega pooblastila Splošnega sodišča izpolnjeni. Iz ugotovitev, navedenih v točkah od 15 do 77 zgoraj, namreč izhaja, da bi odbor za pritožbe – tako kot oddelek za ugovore – moral ugotoviti, da verjetnost zmede ne obstaja. Posledično je treba ugovor zavrniti.

 Stroški

82      V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

83      EUIPO s svojim predlogom ni uspel, zato se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

razsodilo:

1.      Odločba petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 4. februarja 2021 (zadeva R 208/2020-5) se razveljavi.

2.      Ugovor družbe Cody’s Drinks International GmbH se zavrne.

3.      EUIPO se naloži plačilo stroškov.

Spielmann

Öberg

Brkan

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 23. februarja 2022.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.