SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (drugi senat)
z dne 10. junija 2008(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti GABEL – Prejšnja figurativna znamka Skupnosti GAREL – Delna zavrnitev registracije – Obseg preučitve, ki jo mora opraviti odbor za pritožbe – Obveznost v celoti odločiti o pritožbi – Člen 62(1) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-85/07,
Gabel Industria Tessile SpA, s sedežem v Rovellasci (Italija), ki jo zastopa A. Petruzzelli, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata O. Montalto in L. Rampini, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Creaciones Garel, SA, s sedežem v Logroñu (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 25. januarja 2007 (zadeva R 960/2006-2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Creaciones Garel, SA in Gabel Industria Tessile SpA,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (drugi senat),
v sestavi I. Pelikánová (poročevalka), predsednica, K. Jürimäe, sodnica, in S. Soldevila Fragoso, sodnik,
sodna tajnica: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 20. marca 2007,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 4. julija 2007,
na podlagi vprašanj, ki jih je Sodišče prve stopnje naslovilo na stranke 13. decembra 2007,
na podlagi stališč strank, vloženih v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 19. in 20. decembra 2007,
na podlagi obravnave z dne 30. januarja 2008
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, Gabel Industria Tessile SpA, je 2. aprila 2004 na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak GABEL.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razreda 24 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen (v nadaljevanju: Nicejski aranžma), in vsak razred ustreza tem opisom:
– razred 24: „Tekstilije (blago, tkanine), pregrinjala za postelje in mize, odeje za potovanja, prevleke, brisače, toaletne gobice, posteljna pregrinjala, sernice, kopalniško perilo (razen oblačila) “
– razred 25: „Oblačila, škornji, obutev in copati, natikači“.
4 Zahteva za registracijo je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 2/05 z dne 10. januarja 2005.
5 Nasprotna stranka, družba Creaciones Garel, SA, je 6. aprila 2005 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke.
6 Razlog za utemeljitev ugovora je bil verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 med prijavljeno znamko in več prejšnjimi znamkami, in sicer devetimi španskimi znamkami, šestimi mednarodnimi znamkami in dvema znamkama Skupnosti. Slednje so ustrezale zlasti prejšnji figurativni znamki Skupnosti št. 1806199 (v nadaljevanju: prejšnja figurativna znamka Skupnosti), registrirani 5. januarja 2005 in upodobljeni spodaj.
7 Proizvodi, za katere je bila registrirana prejšnja figurativna znamka Skupnosti, spadajo v razrede 24, 25 in 26 Nicejskega aranžmaja in vsak razred ustreza naslednjemu opisu:
– razred 24: „Tkanine in tekstilni proizvodi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; pregrinjala za postelje in mize“;
– razred 25: „Stezniki, modrčki, kratke hlače, kombineže in body-ji“;
– razred 26: „Čipke in vezenine, trakovi in vezalke“.
8 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 22. junija 2006 ugodil ugovoru, v celoti zavrnil zahtevo za registracijo in tožeči stranki naložil plačilo stroškov. Oddelek za ugovore je menil, da zaradi podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo figurativno znamko Skupnosti in enakosti blaga, ki ga označujejo te znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti v Evropski uniji. Sicer pa se oddelku za ugovore ni zdelo potrebno preveriti, ali so bile prejšnje znamke, na katere se sklicuje nasprotna stranka, resno in dejansko uporabljane v Skupnosti v smislu členov 15 in 50 Uredbe št. 40/94, ker je njegova odločitev temeljila le na prejšnji figurativni znamki Skupnosti, ki je bila registrirana pred manj kot petimi leti in torej zanjo ta pogoj ni veljal.
9 Tožeča stranka je v dopisu z dne 12. julija 2006 v zvezi s svojo zahtevo za registracijo UUNT obvestila o svoji odločitvi, da bo omejila seznam proizvodov iz razreda 25: „[…] namesto ‘oblačila, škornji, obutev in copati, natikači‘ omejiti te proizvode le na ‘domače halje‘, ki spadajo v razred 25.“
10 Tožeča stranka je 17. julija 2006 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 vložila tožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
11 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 25. januarja 2007 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), ki je bila tožeči stranki vročena 29. januarja 2007, razveljavil odločbo oddelka za ugovore, dovolil registracijo prijavljene znamke za domače halje iz razreda 25 in naložil vsaki stranki plačilo lastnih stroškov.
Predlogi strank
12 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo v delu, v katerem je z njo implicitno zavrnjena registracija prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24;
– potrdi izpodbijano odločbo v delu, v katerem dovoljuje registracijo prijavljene znamke za domače halje iz razreda 25;
– naloži UUNT, naj registrira prijavljeno znamko za proizvode iz razreda 24 in za domače halje iz razreda 25;
– razglasi, da prejšnje znamke nasprotne stranke razen prejšnje figurativne znamke Skupnosti niso bile uporabljane za proizvode iz razreda 24 in da to pomeni zlorabo registracije teh znamk glede na člena 15 in 50 Uredbe št. 40/94;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
13 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
14 V pisnih stališčih v odgovor na vprašanja Sodišča prve stopnje, vloženih v sodnem tajništvu 19. decembra 2007, je tožeča stranka navedla, da se odpoveduje svojemu tretjemu predlogu, kar je Sodišče prve stopnje zapisalo v zapisnik obravnave.
Dopustnost
15 Ker so pogoji dopustnosti tožbe povezani z javnim redom, jih lahko Sodišče prve stopnje preveri po uradni dolžnosti in njegov nadzor glede tega ni omejen le na nedopustnost, ki jo navajajo stranke (sodba Sodišča z dne 23. aprila 1986 v zadevi Les Verts proti Parlamentu, 294/83, Recueil, str. 1339, točka 19; sodbi Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 1996 v zadevi Stott proti Komisiji, T-99/95, Recueil, str. II-2227, točka 22, in z dne 27. septembra 2006 v zadevi Telefónica proti UUNT – Branch (emergia), T-172/04, ZOdl., str. II-74, točka 22).
16 Z drugim predlogom tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj potrdi izpodbijano odločbo v delu, v katerem dovoljuje registracijo prijavljene znamke za domače halje iz razreda 25. S četrtim predlogom med drugim predlaga Sodišču prve stopnje, naj razglasi, da prejšnje znamke nasprotne stranke, razen prejšnje figurativne znamke Skupnosti, niso bile uporabljane za proizvode iz razreda 24 in da to pomeni zlorabo registracije teh znamk glede na člena 15 in 50 Uredbe št. 40/94.
17 Ugotoviti je treba, da želi tožeča stranka z drugim in četrtim predlogom od Sodišča prve stopnje dobiti potrditveno ali ugotovitveno sodbo. Vendar pa iz člena 63(2) in (3) Uredbe št. 40/94 izhaja, da je namen tožbe, ki se lahko vloži pri Sodišču prve stopnje, da se preuči zakonitost odločb odborov za pritožbe in doseže, če je to potrebno, razveljavitev ali sprememba izpodbijane odločbe (sodba Sodišča z dne 12. oktobra 2004 v zadevi Vedial proti UUNT, C-106/03 P, ZOdl., str. I-9573, točka 28; glej zlasti v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2002 v zadevi eCopy proti UUNT (ECOPY), T-247/01, Recueil, str. II-5301, točka 46, in z dne 6. novembra 2007 v zadevi SAEME proti UUNT–Racke (REVIAN’s), T-407/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 65), tako da njen cilj ne more biti, da se glede takih odločb doseže potrditvene ali ugotovitvene sodbe.
18 Zato je treba drugi in četrti predlog tožeče stranke zavreči kot nedopustna.
Utemeljenost
19 V utemeljitev prvega predloga, katerega cilj je razveljavitev izpodbijane odločbe v delu, v katerem je z njo zavrnjena registracija prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24, tožeča stranka navaja tri tožbene razloge. Prvi razlog se v bistvu nanaša na to, da odbor za pritožbe ni izpolnil svoje obveznosti, da se izrecno izreče o zahtevi za registracijo za proizvode iz razreda 24. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi členov 15 in 50 iste uredbe in je obrazložen kot zloraba registracije zadevnih znamk.
20 Najprej je treba opozoriti, da v skladu s členom 62(1), prvi stavek, Uredbe št. 40/94 „[p]o preučitvi utemeljenosti pritožbe odbor za pritožbe odloči o pritožbi“. To obveznost je treba razumeti v smislu, da mora odbor za pritožbe v celoti odločiti o vsakem predlogu, oblikovanim pred njim, tako da mu ugodi, ga zavrže kot nedopustnega ali zavrne kot neutemeljenega (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, C-29/05 P, ZOdl., str. I-2213, točki 56 in 57). Ker lahko kršitev te obveznosti vpliva na vsebino odločbe odbora za pritožbe, gre za bistveno kršitev postopka, o kateri lahko Sodišče prve stopnje odloča po uradni dolžnosti.
21 V obravnavanem primeru je treba po uradni dolžnosti preučiti, ali je v izpodbijani odločbi odbor za pritožbe odločil o predlogih tožeče stranke, usmerjenih zoper dejstvo, da je oddelek za ugovore zavrnil registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24.
22 Stranke v obravnavanem sporu se strinjajo o tem, da se šteje, da je odbor za pritožbe implicitno odločil o teh predlogih v izpodbijani odločbi. UUNT dodaja, da je odbor za pritožbe glede tega v praksi potrdil odločbo oddelka za ugovore. Stranke se strinjajo tudi o tem, da se šteje, da je bil razlog za to zavrnitev obstoj verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ki izhaja iz podobnosti prejšnje znamke Skupnosti s prijavljeno znamko in enakosti ali podobnosti blaga, ki ga označujeta ti znamki. V odgovor na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje o tem, da je odbor za pritožbe morebiti opustil odločanje o zavrnitvi registracije prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24, so stranke le potrdile svoje prejšnje trditve.
23 Vendar je najprej treba poudariti, da točka 1 izreka izpodbijane odločbe, v skladu s katero je odbor za pritožbe razveljavil odločbo oddelka za ugovore o zavrnitvi zahteve za registracijo, izključuje, da bi se štelo, kakor navaja UUNT, da je ta implicitno potrdil to odločbo, s tem da je zavrnil registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24.
24 Nato je treba poudariti, da v nobeni drugi točki izreka izpodbijane odločbe ni izrecno dovoljena ali zavrnjena registracija prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24. V točki 2 izreka izpodbijane odločbe je namreč le dovoljena registracija prijavljene znamke iz razreda 25. Ker je treba izrek odločbe odbora za pritožbe vendarle razlagati ob upoštevanju dejanskih in pravnih razlogov, s katerimi je utemeljena, je treba v obravnavanem primeru preučiti, ali je mogoče točko 2 izreka izpodbijane odločbe, brano ob upoštevanju razlogov zanjo, razlagati v tem smislu, da vključuje tudi zavrnitev ali implicitno zavrnitev registracije prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24 iz zahteve za registracijo.
25 Tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi podpiral njene trditve, da je odbor za pritožbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe na kratko omenil, da zavrača registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24. Iz točke 16 obrazložitve izpodbijane odločbe pa nasprotno izhaja, da je odbor za pritožbe menil, da je zaradi sprejetja odločbe oddelka za ugovore pritožnica omejila proizvode iz svoje zahteve za registracijo le na domače halje iz razreda 25. Poleg tega iz dveh naslednjih točk izpodbijane odločbe izhaja, da je zato odbor za pritožbe menil, da so bile domače halje iz razreda 25 edini proizvodi, ki naj jih obravnava.
26 Zato je treba preveriti, ali je v okoliščinah obravnavane zadeve odbor za pritožbe lahko upravičeno sklepal o obstoju take omejitve zahteve za registracijo in torej omejil svoje preučevanje le na domače halje iz razreda 25. UUNT je v odgovor na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje potrdil, da točka 16 obrazložitve izpodbijane odločbe temelji na dopisu tožeče stranke z dne 12. julija 2006, navedenem v točki 9 zgoraj. Vendar pa tega dopisa, ki ne omenja proizvodov iz razreda 24 iz zahteve za registracijo, ni mogoče razlagati v smislu, da izraža voljo tožeče stranke, da se odpoveduje svoji zahtevi za registracijo za te proizvode. Ugotoviti je torej treba, da je bila pritožba tožeče stranke pri odboru za pritožbe vložena zoper vse odločbe oddelka za ugovore, v kar je vključena zavrnitev registracije prijavljene znamke za proizvode iz razreda 24 in ne samo zoper del te odločbe.
27 Glede na izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe je torej treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe opustil odločanje o pritožbi, ki mu je bila predložena v odločanje v delu, v katerem se je ta nanašala na zavrnitev oddelka za ugovore, da registrira prijavljeno znamko za proizvode iz razreda 24, in tako kršil člen 62(1), prvi stavek, Uredbe št. 40/94, ker se tožeča stranka ni predhodno odpovedala registraciji prijavljene znamke za te proizvode.
28 Čeprav člen 63(3) Uredbe št. 40/94 pooblašča Sodišče prve stopnje, da spremeni odločbe odbora za pritožbe, pa je ta možnost načeloma omejena na situacije, v katerih stanje zadeve dopušča dokončno odločitev. V obravnavanem primeru dejstvo, da je odbor za pritožbe opustil odločanje o enem od predlogov, izključuje, da bi bila zadeva v takem stanju. Sprememba izpodbijane odločbe bi namreč pomenila, da bi Sodišče prve stopnje prvič vsebinsko odločalo o predlogih, glede katerih je odbor za pritožbe opustil odločanje. Taka presoja pa ni v pristojnosti Sodišča prve stopnje, ki jo določa člen 63(2) in (3) Uredbe št. 40/94 (glej točko 17 zgoraj).
29 Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da je bil s sprejetjem izpodbijane odločbe bistveno kršen postopek, glede katerega je v obravnavanem primeru odboru za pritožbe naloženo, da odloči o zavrnitvi oddelka za ugovore, da registrira prijavljeno znamko za proizvode iz razreda 24 in da je treba to odločbo zaradi te kršitve in ne da bi bilo treba odločiti o tožbenih razlogih, ki jih je navedla tožeča stranka v utemeljitev prvega predloga, v celoti razveljaviti.
Stroški
30 V skladu s členom 87(3) Poslovnika Sodišča prve stopnje lahko Sodišče prve stopnje odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka stranka uspe samo deloma.
31 V obravnavanem primeru stranka s svojimi predlogi ni uspela. Vendar pa je treba upoštevati postopkovno kršitev iz izpodbijane odločbe. Ker je Sodišče prve stopnje na podlagi tega razveljavilo izpodbijano odločbo, je treba tudi za UUNT šteti, da ni uspel s svojimi predlogi. V teh okoliščinah je treba odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (drugi senat)
razsodilo:
1) Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 25. januarja 2007 (zadeva R 960/2006-2) se razveljavi.
2) V preostalem se tožba zavrne.
3) Družba Gabel Industria Tessile SpA in UUNT nosita vsak svoje stroške.
Pelikánová | Jürimäe | Soldevila Fragoso |
Razglašena na javni obravnavi v Luxembourgu, 10. junija 2008.