Zadeva T‑443/11
Gold East Paper (Jiangsu) Co. Ltd
in
Gold Huasheng Paper (Suzhou Industrial Park) Co. Ltd
proti
Svetu Evropske unije
„Damping – Uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Kitajske – Tržnogospodarska obravnava podjetja – Rok za sprejetje odločitve v zvezi s to obravnavo – Skrbno in nepristransko obravnavanje – Pravica do obrambe – Očitna napaka pri presoji – Načelo dobrega upravljanja – Dokazno breme – Škoda – Določitev stopnje dobička – Opredelitev zadevnega izdelka – Industrija Skupnosti – Vzročna zveza“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 11. septembra 2014
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Uredba o uvedbi protidampinške dajatve – Različne dajatve, naložene različnim podjetjem – Dopustnost, ki je za vsako podjetje omejena na določbe, ki se nanašajo posebej nanj
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 451/2011)
2. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
3. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uvoz iz države brez tržnega gospodarstva v smislu člena 2(7)(b) Uredbe št. 1225/2009 – Postopek presoje pogojev, ki proizvajalcu omogočajo tržnogospodarsko obravnavo – Seznanjenost Komisije s posledicami odločbe o odobritvi tržnogospodarske obravnave podjetja na stopnjo dampinga podjetja – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(c))
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem
(člen 263, drugi odstavek, PDEU)
5. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Kršitev poslovnika institucije s strani nje same – Pravila o posvetovanju držav članic v protidampinškem svetovalnem odboru – Tožbeni razlog fizične ali pravne osebe, ker odboru niso bili posredovali dokumenti, ki ne vsebujejo pomembnih elementov za presojo, ali so mu bili posredovani z zamudo – Neobstoj bistvene kršitve postopka
(člen 263, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(c))
6. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uvoz iz države brez tržnega gospodarstva v smislu člena 2(7)(b) Uredbe št. 1225/2009 – Uporaba pravil, ki veljajo za državo s tržnim gospodarstvom – Ozka razlaga – Uporaba, ki velja le za proizvajalce, ki izpolnjujejo kumulativne pogoje iz člena 2(7)(c) navedene uredbe – Dokazno breme, ki ga imajo proizvajalci – Nerazumnost tega bremena – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(b) in (c))
7. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Diskrecijska pravica institucij – Obveznost skrbne in nepristranske preučitve vseh upoštevnih okoliščin – Sodni nadzor – Obseg
8. Ničnostna tožba – Razlogi – Nezmožnost sklicevati se na sporazume STO, zato da bi se izpodbijala zakonitost akta Evropske unije – Izjeme – Akt Unije, katerega namen je zagotoviti njihovo izvršitev ali ki se nanje izrecno in natančno sklicuje – Odločba v zvezi s tržnogospodarsko obravnavo podjetja v smislu člena 2(7)(c) Uredbe št. 1225/2009 – Neuporaba izjem
(člen 263, prvi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(7)(c))
9. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Podatki, ki se nanašajo na proizvajalca Unije, ki ni odgovoril na zahtevo Komisije, in ki jih predloži zveza proizvajalcev – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3(2))
10. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Diskrecijska pravica institucij – Obveznost institucij, da razvrstijo makroekonomska in mikroekonomska merila ter da prepovejo tvorjenje podskupin proizvajalcev – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1225/2009)
11. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Stopnja ciljnega dobička, ki se upošteva pri izračunu ciljne cene – Stopnja, ki se lahko razumno pričakuje, kadar ni dampinga
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 3(1) in 9(4))
12. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Preiskava – Opredelitev zadevnega izdelka – Dejavniki, ki se lahko upoštevajo
(uredbi Sveta št. 384/96 in št. 1225/2009)
13. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o uvedbi protidampinške dajatve
(člen 296 PDEU)
14. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Vzpostavitev vzročne zveze – Obveznosti institucij – Upoštevanje dejavnikov, ki niso povezani z dampingom – Diskrecijska pravica – Dokazno breme
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3(7))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 62 in 63.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 66, 125, 135, 160 in 174.)
3. Ni neposredne zveze med trimesečnim rokom iz člena 2(7)(c), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti in tem, da je Komisija morda seznanjena z vplivom, ki ga ima odločitev o tržnogospodarski obravnavi podjetja na stopnjo dampinga podjetja. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi Komisija tudi ob odsotnosti kakršne koli prekoračitve zadevnega roka pri sprejemu odločitve o tržnogospodarski obravnavi podjetja sprejela tako odločitev, čeprav bi že razpolagala s podatki, ki ji omogočajo izračun njenega vpliva na stopnjo dampinga zadevnega podjetja.
Tudi če bi to, da je Komisija zaradi nespoštovanja trimesečnega roka iz člena 2(7)(c), drugi pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 lahko poznala učinek odločitve o tržnogospodarski obravnavi tožečih strank na stopnjo dampinga, lahko bilo upoštevno – ker bi se štelo, da je bila Komisija pri sprejemanju take odločitve pod vplivom tega poznavanja – bi v teh okoliščinah moralo biti mogoče, da bi bila vsebina izpodbijanega akta lahko drugačna, če ne bi bilo očitane nepravilnosti, ki je vplivala na postopek sprejemanja odločitve glede tržnogospodarske obravnave podjetja. Samo poznavanje učinka odločitve o tržnogospodarski obravnavi podjetja na stopnjo dampinga podjetja namreč ne pomeni njuno, da bi taka odločitev – in posledično uredba o uvedbi protidampinške dajatve – lahko imela drugačno vsebino, če bi bila sprejeta v trimesečnem roku iz člena 2(7)(c), drugi pododstavek, navedene uredbe.
(Glej točke 70, 71, 79 in 81.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 90.)
5. Nespoštovanje pravila v zvezi s posvetovanjem z odborom lahko povzroči nezakonitost končne odločitve zadevne institucije, le če je dovolj resno in če škodljivo vpliva na pravni in dejanski položaj stranke, ki se sklicuje na kršitev postopka. Posvetovanje z odborom je namreč bistvena postopkovna zahteva, kršitev katere vpliva na zakonitost akta, sprejetega po tem posvetovanju, če se ugotovi, da je to, da odboru niso bili predloženi nekateri bistveni elementi, temu preprečilo izdajo mnenja ob poznavanju vseh dejstev, torej ne da bi bil z netočnostmi in izpusti zaveden v zmoto glede nekega bistvenega vprašanja.
Ni pa tako, če dokumenti, ki odboru niso bili poslani ali so bili poslani prepozno, ne vsebujejo nobenega pomembnega ali novega dokaznega gradiva, ki ga ne bi bilo v spisu, poslanemu odboru, ko je bil sklican. V takem primeru namreč to, da Komisija dokumenta ni poslala ali ga je poslala z zamudo, ne vpliva na izid postopka posvetovanja. Taka opustitev zato ne more povzročiti neveljavnosti celotnega upravnega postopka in s tem dvomov o zakonitosti končnega akta.
(Glej točke od 98 do 101.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 120, 121, 165 in 166.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 122, od 162 do 164, od 182 do 184, 249 in 323.)
8. Sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO) načeloma niso del pravil, z vidika katerih sodišče Unije nadzira zakonitost aktov institucij Unije v skladu s členom 263, prvi odstavek, PDEU. Vendar mora sodišče Unije, ko mora Unija izpolniti posebno obveznost, ki jo je sprejela v okviru STO, ali ko se akt Unije izrecno sklicuje na natančno določene določbe sporazumov STO, nadzorovati zakonitost zadevnega akta Unije v skladu s pravili STO.
V teh okoliščinah odločitev o tržnogospodarski obravnavi podjetja ni poseben ukrep za namene člena 31.1 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ker se, prvič, s členom 2(7)(c), prvi pododstavek, tretja alinea, Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ne izvaja člen 32.1 tega sporazuma, drugič, ker ta odločitev ne napotuje izrecno na določene določbe sporazumov STO, vključno s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in tretjič, ker se taka odločitev o tržnogospodarski obravnavi podjetja ne sprejme po ugotovitvi dampinga ali subvencioniranja in ni neločljivo povezana z bistvenimi elementi dampinga ali subvencije.
(Glej točke 147, 148 in od 151 do 153.)
9. V protidampinških zadevah sta Svet in Komisija odvisna od prostovoljnega sodelovanja strank, da jima sporočijo potrebne informacije v določenih rokih.
Čeprav se je položaj proizvajalca, ki ni odgovoril v določenem roku, glede makroekonomskih kazalnikov upošteval zaradi podatkov, ki jih je posredovalo združenje proizvajalcev, ki predstavljajo skoraj celotno proizvodnjo proizvajalcev izvoznikov Unije, pa se makroekonomski kazalniki lahko ocenjujejo le ob predložitvi podatkov posameznih podjetjih. Tako okoliščina, da se proizvajalec Unije ni odzval, ne more pomeniti opustitve v okviru določene preučitve, ki temelji na objektivnih dokazih za oceno škode.
(Glej točke 193 in od 198 do 200.)
10. V okviru protidampinških zadevah sta Svet in Komisija odvisna od prostovoljnega sodelovanja strank, da jima sporočijo potrebne informacije v določenih rokih. V tem okviru iz Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ne izhaja nobena obveznost, ki bi institucijam Unije nalagala razvrstitev makroekonomskih in mikroekonomskih meril, ali prepoved sestavljanja podskupin proizvajalcev, če Komisija izvede objektivno preiskavo, ki temelji na prav tako objektivnih dokazih, kakršna je bila izvedena v obravnavani zadevi.
(Glej točki 222 in 226.)
11. Iz besedila členov 3(1) in 4 Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti izhaja, da mora biti stopnja dobička, ki jo mora uporabiti Svet pri izračunu ciljne cene za odpravo škode, ki je nastala industriji Unije, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko ta industrija dosegla pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Če bi bila industriji Unije priznana stopnja dobička, ki je ne bi mogla doseči, če ne bi bilo dampinga, to ne bi bilo v skladu s členoma 3(1) in 9(4) te uredbe.
Poleg tega, kadar institucije izvajajo prosto presojo, ki jim jo omogoča Uredba št. 1225/2009, niso dolžne podrobno in predhodno pojasniti meril, ki naj bi se uporabljala v posamezni situaciji, tudi v primerih, ko določajo nove načelne možnosti.
(Glej točki 245 in 254.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 288.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 302 do 304, 306, 307, 311 in 312.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 322 do 325, 327 in 332.)