Tožba, vložena 28. junija 2006 - BA.LA. di Lanciotti V. & C. S.A.S. in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-163/06)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: BA.LA. di Lanciotti V. & C. S.A.S. in drugi (Zastopniki: P. M. Tabellini, G. Celona, E. Bidoggia in E. M. Tabellini, avvocati)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

primarno, tožbo razglasi za dopustno glede vseh strank;

razglasi za nične člen 1(1) in (2b), kot tudi uvodne izjave od 28 do 31 in od 250 do 252 Uredbe Komisije (ES) št. 553/2006 z dne 23. marca 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama ter s tem povezane akte, v delu kjer je opredeljena "otroška obutev", za katero niso naložene protidampinške dajatve;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Vse tožeče stranke v tej zadevi so bodisi izključno bodisi pretežno proizvajalci otroške obutve. Na ozemlju se nahajajo tako skoncentrirano, da tvorijo "območje proizvajalcev obutve" ob meji med provincami Fermo in Macerata.

V utemeljitev svojih predlogov tožeče stranke navajajo:

-    zlorabo pooblastil, kolikor naj bi tožena stranka uporabila postopek, ki ga uvaja in strogo upošteva osnovna uredba, zaradi izvršitve mednarodnega sporazuma in da bi dosegla nejasno opredeljene socialne cilje (uvodne izjave od 250 do 252), ki bi zahtevali izključitev iz pojma industrije Skupnosti velikega dela ne podobnih, temveč identičnih proizvodov.

-    očitne napake pri presoji dejstev, v zvezi z opredelitvijo čevljev, katerih notranji podplat ne presega 24 centimetrov za otroke, fizičnimi in tehničnimi lastnostmi otroških čevljev, opisom zadevnega sektorja in domnevno finančno škodo, ki so jo utrpele industrije otroške obutve in družine.

-    kršitev carinske nomenklature za blago, določene z mednarodno konvencijo, ki jo je sprejel Svet z odločbo dne 7. aprila 1987, kolikor izpodbijana uredba razlikuje med vrstami čevljev na podlagi dolžine notranjega podplata.

Nazadnje, tožeče stranke navajajo kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

____________