Zadeva T‑304/11

Alumina d.o.o.

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine – Normalna vrednost – Reprezentativnost notranje prodaje – Stopnja dobička – Običajni potek trgovanja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 30. aprila 2013

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Izračunana vrednost – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Cena, ki se uporablja ob običajnem poteku trgovanja – Prag reprezentativnosti prodaj na notranjem trgu – Medsebojno vplivanje teh dveh dejavnikov

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2), (3) in (6))

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Izračunana vrednost – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Cena, ki se uporablja ob običajnem poteku trgovanja – Prodaje, opravljene ob takem trgovanju – Pojem

(Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini „Protidampinški sporazum 1994“, člen 2.1; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(1), (3), (4) in (6))

3.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Izračunana vrednost – Upoštevanje dodatka za tveganje, ki zvišuje prodajno ceno za posameznega kupca – Umetno popačenje prodajne cene – Neobstoj prilagoditve – Neveljavnost izračuna normalne vrednosti in ugotovitve o obstoju dampinga

(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 2(2), (3), (6) in (10)(k))

1.      V okviru določitve normalne vrednosti proizvoda se vprašanje reprezentativnosti notranje prodaje v smislu člena 2(2) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009, ki določa količinsko merilo, načeloma razlikuje od vprašanja, ali so bile te transakcije opravljene ob običajnem poteku trgovanja v smislu člena 2(3) in (6) navedene uredbe, ki določa kvalitativno merilo, ki je v zvezi z vrsto prodaj, obravnavanih vsaka posebej. Vendar ker je obseg domače prodaje dejavnik, ki bi lahko vplival na oblikovanje cen, lahko merili vplivata drugo na drugega, če je na primer notranji trg tako omejen, da cena ni posledica stika ponudbe in povpraševanja. Vendar ta možnost medsebojnega vplivanja ne pomeni, da če 5‑odstotni prag reprezentativnosti ni dosežen, ni mogoče šteti, da je bila notranja prodaja opravljena ob običajnem poteku trgovanja. Kljub majhnemu obsegu notranje prodaje namreč ni mogoče popolnoma izključiti, da je ta prodaja opravljena ob običajnem poteku trgovanja, če vseeno odseva običajno ravnanje subjektov na trgu, ki so pri njej udeleženi.

(Glej točki 24 in 25.)

2.      V okviru določitve normalne vrednosti proizvoda je cilj pojma običajnega poteka trgovanja torej to, da se izključi položaje, v katerih je bila prodaja na notranjem trgu sklenjena v takih okoliščinah, v katerih je bil proizvod prodan po ceni, ki je nižja od stroškov proizvodnje, ali je transakcija potekala med partnerjema, ki sta družbenika ali sta sklenila dogovor o kompenzaciji. Kot je razvidno iz členov 2(1), tretji pododstavek, in 2(4) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009, so te okoliščine primeri prodaje, ki jo je mogoče obravnavati kot prodajo, ki ni bila sklenjena ob običajnem poteku trgovanja.

V teh okoliščinah ima pojem prodaje, opravljene ob običajnem poteku trgovanja, objektivni obseg in se nanj lahko poleg institucij z namenom nevtralizacije praks, ki bi utegnile prikrivati damping ali njegov obseg, sklicujejo tudi subjekti, ki so predmet postopka, ko so podane okoliščine, zaradi katerih zadevne transakcije niso opravljene ob običajnem postopku trgovanja.

Zato morajo institucije iz izračuna normalne vrednosti izključiti prodajo, ki ni bila opravljena ob običajnem poteku trgovanja, ne glede na to, ali je prodajna cena višja ali nižja od cene, ki bi se uporabljala v takem trgovanju, in ne glede na razlog, zaradi katerega transakcija ni bila opravljena v okviru običajnega poteka trgovanja, ter ne glede na to, kako ta izključitev vpliva na ugotovitev o obstoju ali obsegu dampinga, v skladu z ugotovitvami pritožbenega organa svetovne trgovinske organizacije (STO) glede člena 2.1 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994.

(Glej točke od 27 do 30.)

3.      V okviru določitve normalne vrednosti proizvoda dodatek za tveganje, ki zvišuje prodajno ceno za posameznega domačega kupca, dejansko pomeni plačilo za tveganje, ki ga prevzame dobavitelj, ko proda proizvode temu kupcu in mu določi rok za plačilo. Ta dodatek torej ni del vrednosti prodanega proizvoda niti ni v zvezi z lastnostmi tega proizvoda, temveč sta njegov obstoj in obseg odvisna od identitete stranke in od tega, kako njegov dobavitelj ocenjuje njegovo finančno sposobnost. Zato je posledica upoštevanja takega dodatka pri določitvi normalne vrednosti, da je v izračun vključen dejavnik, katerega namen ni določitev cene, po kateri bi se proizvod prodajal v državi izvora, temveč se nanaša izključno na finančno sposobnost posameznega domačega kupca.

Tako se z vključitvijo dodatka za tveganje v izračun stopnje dobička, določene z namenom oblikovanja normalne vrednosti, upošteva element, ki ne pomeni dela vrednosti prodanega proizvoda in ki tako umetno povečuje rezultat izračuna normalne vrednosti, tako da ta rezultat ne odseva več, kolikor natančno je mogoče – ob upoštevanju kasnejše ustrezne prilagoditve v skladu s členom 2(10)(k) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 – prodajne cene proizvoda, kakršna bi bila, če bi bil zadevni proizvod prodan v državi izvora ob običajnem poteku trgovanja. Nepravilnost, ki je nastala zaradi upoštevanja dodatka za tveganje, vpliva na veljavnost izračuna normalne vrednosti, ki se določi za to, da bi se presodil obstoj dampinga, in ki je predhodna faza sprejetja ugotovitve o obstoju takega ravnanja, tako da ta nepravilnost vpliva na veljavnost ugotovitve o obstoju dampinga.

(Glej točke 36, 38 in 39.)