Zadeva T‑556/11

European Dynamics Luxembourg SA in drugi

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Ničnostna in odškodninska tožba – Javna naročila storitev – Ugovor nedopustnosti – Predlog za razglasitev ničnosti – Člen 263, prvi in peti odstavek, PDEU – Člen 122 Uredbe (ES) št. 207/2009 – Tožba, ki ni prezgodnja – Status tožene stranke – Pristojnost Splošnega sodišča – Odškodninski zahtevek – Člen 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča – Dopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 12. septembra 2013

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Veljavnost za akte s pravnimi učinki za tretje osebe, ki jih sprejmejo agencije, ustanovljene na podlagi sekundarne zakonodaje – Dejanja predstojnika Urada za usklajevanje na notranjem trgu

(člen 263, prvi odstavek, PDEU)

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Veljavnost za akte s pravnimi učinki za tretje osebe, ki jih sprejmejo agencije, ustanovljene na podlagi sekundarne zakonodaje – Dejanja predstojnika Urada za usklajevanje na notranjem trgu – Področje uporabe člena 122 Uredbe št. 207/2009

(člen 19(1) PEU; člen 263, prvi in četrti odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 122)

3.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Opredelitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Tožba za povrnitev škode, ki jo je domnevno povzročila institucija Unije

(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča 44(1)(c))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 50 do 52.)

2.      Člen 122(1) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti določa, da „Komisija preverja zakonitost tistih dejanj predstojnika Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), pri katerih zakonodaja Evropske skupnosti ne določa preverjanja zakonitosti s strani drugega organa […]“. Tako je področje uporabe te določbe izrecno pogojeno z neobstojem preverjanja zakonitosti dejanj predstojnika urada Urada s strani drugega organa. Splošno sodišče pa kot sodni organ Sodišča Evropske unije v skladu s členom 19(1), prvi stavek, PEU pomeni tak „drug organ“, ker izvaja tak nadzor nad zakonitostjo v skladu s členom 263, prvi odstavek, drugi stavek, PDEU.

Iz tega sledi, da dejanje predstojnika Urada ne spada na področje uporabe člena 122 Uredbe št. 207/2009 in da se torej zlasti odstavek 3, drugi stavek, tega člena, v skladu s katerim „je Komisija [o teh dejanjih] obveščena v enem mesecu po datumu, na katerega je zadevna stranka najprej zvedela za zadevno dejanje,“ ne uporablja. Urad zato ne more trditi, da vložitev pritožbe pri Komisiji zoper dejanje predstojnika Urada, ali izvedba upravnega postopka v ta namen, ali morebitna eksplicitna ali implicitna odločitev Komisije glede navedene pritožbe v kakršni koli obliki pomenijo obvezne predhodne pogoje ali celo pogoje dopustnosti za tožbo, ki je bila zoper tako dejanje vložena pri sodišču Unije na podlagi člena 263, prvi odstavek, drugi stavek, in četrti odstavek, PDEU.

To presojo potrjuje teleološka razlaga člena 122 uredbe o znamkah št. 207/2009. Ko je bila v členu 230, prvi odstavek, ES, ki ureja sistem sodnega varstva Pogodbe, še vedno vrzel v zvezi z akti organov, uradov in agencij Unije, je bila s priznanjem vloge Komisije pri nadzoru nad zakonitostjo, kot je določena v členu 122 iste uredbe, rešena potreba, ki jo je zaznal zakonodajalec Unije, da se doseže odločitev Komisije, tako da bi bilo mogoče zoper akte, ki jih sprejmejo organi, uradi ali agencije Unije, vsaj posredno vložiti tožbo pri sodišču Unije. Tako besedilo „dejanj […], pri katerih zakonodaja Evropske skupnosti ne določa preverjanja zakonitosti s strani drugega organa,“ potrjuje, da je bilo s tem Komisiji podeljeno preostalo in podredno pooblastilo za nadzor, da bi se zagotovil dostop do sodišča Unije vsaj prek eksplicitne ali implicitne odločitve Komisije v smislu člena 122(3), tretji in četrti stavek, uredbe o znamkah št. 207/2009. Vendar je najpozneje z začetkom veljavnosti člena 263, prvi odstavek, drugi stavek, PDEU ta cilj izgubil smisel in ne more upravičevati domnevno obvezne narave postopka na podlagi člena 122 navedene uredbe kot predhodne faze pred predložitvijo zadeve sodišču Unije.

(Glej točke od 54 do 56.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 71.)