Zadeva T-153/04

Ferriere Nord SpA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Konkurenca – Globa – Kršitev člena 81 ES – Pooblastila Komisije pri izvrševanju – Rok zastaranja – Člena 4 in 6 Uredbe (EGS) št. 2988/74 – Dopustnost“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Materialno področje uporabe

(členi 230 ES, 238 ES in 249 ES)

2.      Konkurenca – Globe – Zastaranje, določeno z Uredbo št. 2988/74

(Uredba Sveta št. 2988/74, člen 4)

3.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Odločba – Pojem

(člena 230 ES in 249 ES)

1.      Odredba za plačilo za neplačani znesek globe zaradi kršitve konkurenčnih pravil, ki jo nalaga odločba Komisije v smislu člena 249 ES, skupaj z opozorilom o uveljavitvi bančnega poroštva pomeni obliko izvršitve odločbe in se šteje za upravni akt.

Čeprav je res, da je vzrok pogodbenega razmerja med banko in Komisijo, in sicer bančnega poroštva, obveznost obsojenega podjetja nasproti Komisiji in da omenjeno bančno poroštvo vsebuje arbitražno klavzulo v smislu člena 238 ES, ugovarjanje tej odredbi ne pomeni pogodbenega spora, ki temelji na bančnem poroštvu, ki bi lahko izključilo uporabo Uredbe št. 2988/74 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence.

Iz tega izhaja, da je ničnostna tožba, vložena na podlagi člena 230 ES, ustrezno pravno sredstvo za zadevni nadzor zakonitosti.

(Glej točke od 39 do 42.)

2.      Uredba št. 2988/74 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence je vzpostavila celostno ureditev, ki podrobneje ureja roke, v katerih sme Komisija, ne da bi kršila temeljno zahtevo po pravni varnosti, izvrševati odločbe, s katerimi so naložene globe podjetjem.

Iz tega izhaja, da zgolj obstoj pogodbenega razmerja med banko in Komisijo, in sicer bančnega poroštva za globe zaradi kršitve konkurenčnih pravil, ne more preprečiti morebitnega zastaranja pooblastila Komisije za izvršitev odločbe o naložitvi globe, ki se je zgodila po preteku roka, določenega v členu 4 navedene uredbe.

V zvezi s tem ni pomembno, ali je bančno poroštvo mogoče opredeliti kot akcesorno glede na glavno razmerje, za katero jamči, ali, nasprotno, kot samostojno zaradi vsebovane klavzule o plačilu ob prvi zahtevi.

(Glej točki 45 in 46.)

3.      Odločbo v smislu člena 249 ES pomeni vsak ukrep, ki na določen in dokončen način spremeni pravni položaj svojega naslovnika.

Za tak primer gre, kadar odredba za plačilo preostalega zneska, naloženo zaradi kršitve, kadar je določena pristojnost Komisije za izvršitev odločbe, ki odreja navedeno globo.

(Glej točke od 54 do 57.)