Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 7. maja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Dopustnost – Člen 267 PDEU – Pojem ‚sodišče‘ – Nacionalna arbitražna komisija, pristojna za boj proti dopingu na področju športa – Merila – Neodvisnost predložitvenega organa – Načelo učinkovitega sodnega varstva – Nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe“
V zadevi C‑115/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložila Unabhängige Schiedskommission Wien (neodvisna arbitražna komisija na Dunaju, Avstrija) z odločbo z dne 21. decembra 2021, ki je na Sodišče prispela 17. februarja 2022, v postopku
SO,
ob udeležbi
Nationale Anti-Doping Agentur Austria GmbH (NADA),
Österreichischer Leichtathletikverband (ÖLV),
World Anti-Doping Agency (WADA),
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, L. Bay Larsen, podpredsednik, A. Prechal, K. Jürimäe, predsednici senatov, C. Lycourgos, T. von Danwitz, F. Biltgen, Z. Csehi, predsedniki senatov, in O. Spineanu-Matei, predsednica senata, J.‑C. Bonichot, S. Rodin, J. Passer (poročevalec), D. Gratsias, sodniki, M.‑L. Arastey Sahún, sodnica, in M. Gavalec, sodnik,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: D. Dittert,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. maja 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za SO J. Öhlböck, Rechtsanwalt,
– za Nationale Anti-Doping Agentur Austria GmbH (NADA) A. Sammer, agent, skupaj s P. Lohbergerjem in A. Schützom, Rechtsanwälte,
– za World Anti-Doping Agency (WADA) D. P. Cooper, solicitor, skupaj z A.‑S. Oberschelp de Meneses, avocate, K. Van Quathemom, B. Van Voorenom, advocaten, in L. Watyem, avocat,
– za belgijsko vlado P. Cottin in J.-C. Halleux, agenta,
– za francosko vlado R. Bénard in A.-L. Desjonquères, agenta,
– za latvijsko vlado E. Bardiņš, J. Davidoviča in K. Pommere, agenti,
– za luksemburško vlado A. Germeaux in T. Schell, agenta,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, M. Heller in H. Kranenborg, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 14. septembra 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(1)(a) in (c), člena 6(3) ter členov 9 in 10 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek v UL 2018, L 127, str. 2, v nadaljevanju: SUVP).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru arbitražnega postopka med SO, tekmovalno športnico, in Nationale Anti-Doping Agentur Austria GmbH (NADA), neodvisno agencijo za boj proti dopingu, v zvezi z odločitvijo te agencije, da objavi sankcije, naložene SO, ker je ta kršila nacionalno protidopinško ureditev.
Pravni okvir
Pravila IAAF
3 International Association of Athletics Federations (mednarodno združenje atletskih zvez, v nadaljevanju: IAAF) je sprejelo IAAF Competition Rules 2014–2015 (tekmovalna pravila IAAF za obdobje 2014–2015), med katerimi je pravilo 32.2, točki (b) in (f), ter člena 2.2 in 2.6 IAAF Anti-Doping Rules (protidopinška pravila IAAF) iz leta 2017, ki prepovedujejo „uporabo ali poskus uporabe prepovedane snovi ali prepovedanega postopka“ in „posedovanje prepovedane snovi ali prepovedanega postopka“.
Pravo Unije
4 Člen 5 SUVP določa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, medtem ko člen 6 te uredbe določa pogoje, pod katerimi je taka obdelava zakonita. Člena 9 in 10 navedene uredbe vsebujeta pravila za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov ter obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški.
5 Člen 77 te uredbe, naslovljen „Pravica do vložitve pritožbe pri nadzornem organu“, v odstavku 1 določa:
„Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v kateri je njegov kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo.“
6 Člen 78 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper nadzorni organ“, v odstavku 1 določa:
„Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.“
7 Člen 79 iste uredbe, naslovljen „Pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper upravljavca ali obdelovalca“, v odstavku 1 določa:
„Brez poseganja v katero koli razpoložljivo upravno ali izvensodno sredstvo, vključno s pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu na podlagi člena 77, ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar meni, da so bile njegove pravice iz te uredbe kršene zaradi obdelave njegovih osebnih podatkov, ki ni bila v skladu s to uredbo.“
Avstrijsko pravo
ADBG
8 Člen 5 Anti-Doping-Bundesgesetz 2021 (zvezni protidopinški zakon iz leta 2021) z dne 23. decembra 2020 (BGBl. I, 152/2020, v nadaljevanju: ADBG), naslovljen „Unabhängige Dopingkontrolleinrichtung“ (neodvisni organ za dopinški nadzor, Avstrija), v odstavku 1 določa, da je naloga tega organa med drugim, da pri Österreichische Anti-Doping Rechtskommission (avstrijska protidopinška pravna komisija, v nadaljevanju: ÖADR) v skladu s členom 18 ADBG vlaga zahtevke, kadar meni, da je bil ADBG kršen, ter da v skladu s členom 20(2) in členom 23(2) ADBG nastopa kot stranka v postopkih pred ÖADR in pred Unabhängige Schiedskommission (neodvisna arbitražna komisija, Avstrija) (v nadaljevanju: USK).
9 Člen 5(5) ADBG določa:
„Za izvajanje nalog neodvisnega organa za dopinški nadzor je pristojna neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ki posluje pod firmo [NADA]. […] [NADA] kot upravljavka v smislu člena 4(7) SUVP obdeluje osebne podatke.“
10 Člen 6 ADBG, naslovljen „Določbe o varstvu podatkov“, v odstavku 1 določa:
„Neodvisni organ za dopinški nadzor je kot upravljavec v skladu s členom 4, točka 7, SUVP pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, če je to potrebno za opravljanje nalog, ki jih ima na podlagi [ADBG] in za izvajanje [ADBG], zlasti v okviru nalog [ÖADR] in [USK]. […]“
11 Člen 7 ADBG, naslovljen „[ÖADR]“, v odstavku 1 med drugim določa, da mora ÖADR disciplinske postopke za zadevno pristojno zvezno športno zvezo voditi v skladu z veljavnimi protidopinškimi pravili pristojne mednarodne športne zveze (protidopinški postopki). V skladu s členom 7(7) ADBG se ÖADR ustanovi pri Unabhängige Dopingkontrolleinrichtung (neodvisni organ za dopinški nadzor, Avstrija). Člen 7(8) ADBG določa, da se člen 6 tega zakona uporablja mutatis mutandis.
12 Člen 8 ADBG, naslovljen „[USK]“, določa:
„1. [USK] je komisija, ki je neodvisna od državnih organov, posameznikov in neodvisnega organa za dopinški nadzor. Člani USK ne morejo sodelovati niti v preiskavi v zvezi s športnico ali športnikom ali drugo osebo, niti pri odločitvi o vložitvi zahteve za pregled, ki se nanaša na športnico ali športnika ali na drugo osebo, niti pri odločitvi ÖADR, ki je bila predmet preučitve zadnjenavedene komisije. [USK] se brez poseganja v določbe člena 23(10), točki 1 in 2, ustanovi pri neodvisnem organu za dopinški nadzor, da preuči odločitve ÖADR v protidopinških postopkih.
2. USK ob upoštevanju zahteve, da je vsaj 50 % članov žensk, sestavlja predsednica ali predsednik in sedem članov s temi kvalifikacijami:
1. predsednica oziroma predsednik in njena oziroma njegov namestnik morata imeti opravljen pravosodni izpit;
2. dva člana komisije morata imeti pravno izobrazbo in izkušnje z vodenjem uradnih preiskovalnih postopkov;
3. dva člana morata biti strokovnjakinji ali strokovnjaka s področja analitične kemije ali toksikologije;
4. dva člana morata biti strokovnjakinji ali strokovnjaka s področja športne medicine.
Predsednica ali predsednik ali njuna namestnica ali namestnik za vsak postopek izmed članov USK imenuje vsaj enega člana s pravno izobrazbo in izkušnjami pri vodenju uradnih preiskovalnih postopkov, vsaj eno strokovnjakinjo ali strokovnjaka za analitično kemijo ali toksikologijo in vsaj enega člana kot strokovnjakinjo ali strokovnjaka za športno medicino.
3. Predsednico ali predsednika in člane iz odstavka 2, točke od 1 do 4, imenuje [Bundesminister für Kunst, Kultur, öffentlichen Dienst und Sport (zvezni minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport, Avstrija)] za obdobje štirih let. Izmed članov je en član imenovan za namestnika predsednice ali predsednika. Mandati se lahko iz tehtnih razlogov predčasno podaljšajo in prekličejo. Predsednica ali predsednik in člani so lahko kadar koli razrešeni s položaja. Če predsednica ali predsednik ali član predčasno odstopi, se za preostanek zadevnega mandata imenuje nova oseba. USK odloča z večino glasov, sklepčnost pa doseže, ko sta prisotna predsednica ali predsednik in vsaj dva člana. V primeru enakega števila glasov ima predsednica ali predsednik odločilni glas. USK lahko odločitve sprejema tudi po pisnem postopku, če zaradi jasnosti okoliščin ni treba razpravljati na sestanku in če niti predsednica ali predsednik niti član ne nasprotujejo temu, da se odločitev sprejme v skladu s temi pravili. Člen 5(3) se uporablja za USK.
[…]
6. Člen 6 [ADBG] se uporablja mutatis mutandis.“
13 Člen 20 ADBG, naslovljen „Postopki pred [ÖADR]“, v bistvu določa, da je ÖADR pristojen za vodenje protidopinških postopkov na podlagi zahtevkov za pregled, ki jih vloži neodvisni organ za dopinški nadzor, in za sprejetje odločb na prvi stopnji v primeru kršitve protidopinških pravil pristojne mednarodne športne zveze.
14 Člen 21 ADBG v odstavku 3 določa:
„ÖADR najpozneje 20 dni po pravnomočnosti odločbe o izrečenih varnostnih ukrepih (npr. začasnih izključitvah) in odločbah v protidopinških postopkih obvesti [zvezno športno organizacijo], športne organizacije, športnice in športnike, druge osebe, organizatorje tekmovanj ter splošno javnost, pri čemer navede ime in priimek zadevne osebe, trajanje prepovedi in razloge zanjo, ne da bi bilo mogoče na podlagi objavljenih podatkov sklepati o podatkih o zdravstvenem stanju te osebe. Te informacije se ne smejo razkriti pri posebno ranljivih osebah, rekreativnih športnicah in športnikih ter osebah, ki so s predložitvijo informacij ali drugih navedb bistveno prispevale k odkritju morebitnih kršitev protidopinških pravil. Če je bila ugotovljena kršitev protidopinških pravil iz člena 1(2), točke 3 in od 9 do 11, je razkritje pri rekreativnih športnicah in športnikih potrebno zaradi javnega zdravja.“
15 Člen 23 ADBG, naslovljen „Postopki pred [USK]“, v odstavku 1 določa:
„Stranke iz odstavka 2 lahko v štirih tednih od vročitve zahtevajo, naj USK preizkusi odločbe, sprejete na podlagi člena 20. USK preveri, ali je odločba zakonita, in jo lahko zaradi nezakonitosti brez nadomestne odločbe odpravi ali spremeni. Zahteva za preizkus nima odložilnega učinka na odločbo na podlagi člena 20, razen če ga določi USK.“
16 V členu 23(2) ADBG je pojasnjeno, da je neodvisni organ za dopinški nadzor stranka v postopku pred USK.
17 Za postopek pred USK se v skladu s členom 23(3) ADBG mutatis mutandis uporabljajo člen 580(1) in (2), člen 588(2), člen 592(1) in (2), členi 594, 595, od 597 do 602, 604, člen 606, od (1) do (5), člen 608(1) in (2) ter člen 610 Zivilprozessordnung (zakon o civilnem postopku, v nadaljevanju: ZPO). USK mora postopek voditi na podlagi veljavnih protidopinških pravil pristojne mednarodne športne zveze. Poleg tega lahko stranke v tem postopku zahtevajo objavo postopka.
18 Člen 23(4) ADBG določa:
„USK mora v šestih tednih od prejema zahteve za ponovno preučitev bodisi odločiti bodisi razpisati obravnavo. Po koncu ustnega dela postopka mora biti v štirih tednih sprejeta dokončna odločba, ki mora biti pisna in obrazložena. Postopek se mora v šestih mesecih po prejemu zahteve za ponovno preučitev zaključiti, pri čemer se zamude, ki jih povzroči stranka v skladu z odstavkom 2, točka 1, vštejejo v ta rok. Pri neodločenem izidu glasovanja ima predsednica ali predsednik odločilni glas. Odločbe se izdajo pisno in morajo biti obrazložene. Ne glede na arbitražno odločbo USK se lahko [Svetovna protidopinška agencija (v nadaljevanju: WADA)], Mednarodni olimpijski komite, Mednarodni paraolimpijski komite in specializirana mednarodna zveza zadevnega športa zoper odločbo USK pritožijo pri [Arbitražnem sodišču za šport (CAS) s sedežem v Lozani (Švica)]. V primerih, ki so povezani z udeležbo na mednarodnem tekmovanju, ali v primeru mednarodnih športnic oziroma športnikov lahko zainteresirane stranke odločbe neposredno izpodbijajo pred CAS. Po izčrpanju notranjih pravnih sredstev v protidopinškem postopku je za rešitev civilnih sporov še vedno mogoče vložiti tožbo pred civilnimi sodišči.“
19 Člen 23 ADBG v odstavku 14 določa:
„USK o svojih odločbah obvesti [zvezno športno organizacijo], športne organizacije, športnice in športnike, druge osebe, organizatorja tekmovanja ter splošno javnost, pri čemer mora navesti imena in priimke zadevnih oseb, trajanje prepovedi in razloge za prepoved, ne da bi bilo mogoče na podlagi objavljenih podatkov sklepati o podatkih o zdravstvenem stanju te osebe. Te informacije se ne smejo razkriti pri posebno ranljivih osebah, rekreativnih športnicah in športnikih ter osebah, ki so s predložitvijo informacij ali drugih navedb bistveno prispevale k odkritju morebitnih kršitev protidopinških pravil. Če je bila ugotovljena kršitev protidopinških pravil iz člena 1(2), točke 3 in od 9 do 11, je razkritje pri rekreativnih športnicah in športnikih potrebno zaradi javnega zdravja.“
Poslovnik neodvisne arbitražne komisije glede zveznega protidopinškega zakona iz leta 2021
20 Verfahrensordnung der Unabhängigen Schiedskommission nach dem Anti‑Doping-Bundesgesetz 2021 (poslovnik neodvisne arbitražne komisije glede zveznega protidopinškega zakona iz leta 2021) z dne 1. januarja 2021 v členu 1(3) določa, da so člani USK pri opravljanju svojih nalog neodvisni. Člen 5 tega poslovnika določa razloge, zaradi katerih se je mogoče sklicevati na pristranskost enega ali več teh članov, ter posledice, ki iz tega izhajajo.
21 Člen 9(1) navedenega poslovnika določa, da lahko stranke v postopku uporabijo vsa dokazna sredstva, določena z ZPO.
ZPO
22 V okviru členov ZPO v različici z dne 23. decembra 2020 (BGBl. I, 148/2020), ki ureja arbitražni postopek, se člen 597 nanaša na pravila v zvezi z zahtevo za arbitražo in odgovorom na pritožbo, medtem ko člen 598 določa možnost izvedbe obravnave, člen 599 pa zlasti pravila za izvajanje dokazov pred arbitražnim sodiščem.
23 Člen 607 ZPO v bistvu določa, da ima odločba arbitražnega sodišča med strankama učinke pravnomočne sodne odločbe.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
24 SO je bila med letom 1998 in letom 2015 tekmovalna športnica. Odgovorna je tudi za združenje, ki je član atletske zveze na Dunaju (Avstrija).
25 NADA je leta 2021 na podlagi rezultatov preiskave Bundeskriminalamt (zvezni urad kriminalistične policije, Avstrija) pri ÖADR vložila zahtevo za preučitev primera SO, ker je menila, da je SO kršila protidopinška pravila.
26 ÖADR je z odločbo z dne 31. maja 2021 ugotovila, da je SO kršila pravilo 32.2(b) in (f), tekmovalna pravila IAAF za obdobje 2014–2015 ter člena 2.2 in 2.6 protidopinških pravil IAAF iz leta 2017 (v nadaljevanju: sporna odločba). Natančneje, ÖADR je ugotovila, da je SO med majem 2015 in aprilom 2017 posedovala snovi, katerih uporabo s strani poklicnih športnikov, za katere veljajo tekmovalna pravila IAAF, je WADA v tem obdobju prepovedala, in sicer eritropoetin (imenovan tudi EPO), genotropin (Omnitrope) in testosteron (Androgel), ter da jih je SO leta 2015 vsaj delno uporabljala.
27 Na podlagi teh ugotovitev je ÖADR v sporni odločbi razveljavila vse rezultate, ki jih je SO pridobila med 10. majem 2015 in datumom začetka veljavnosti te odločbe, ter ji odvzela vse startnine in/ali denarne nagrade, ki jih je prejela. Poleg tega je SO izrekla prepoved sodelovanja na vseh športnih tekmovanjih v štiriletnem obdobju z učinkom od 31. maja 2021.
28 Med postopkom pred ÖADR je SO prosila, da splošna javnost v skladu s členom 21(3) ADBG 2021 o sporni odločbi ni obveščena, zlasti ne z razkrivanjem in objavljanjem njenega imena in drugih individualnih značilnosti. ÖADR je to prošnjo v sporni odločbi zavrnila.
29 SO je pri USK vložila predlog za ponovno preučitev in predlagala, naj se sporna odločba spremeni, da splošna javnost z objavo njenega celotnega imena na prosto dostopnem spletnem mestu ne bi bila obveščena o kršitvah na področju dopinga, ki jih je storila, in o sankciji, ki ji je bila naložena.
30 USK je z odločbo z dne 21. decembra 2021 potrdila razveljavitev rezultatov, ki jih je SO dosegla na tekmovanjih, odvzem vseh naslovov, medalj, nagrad, startnin in denarnih nagrad od 10. maja 2015 ter štiriletno prepoved sodelovanja na vseh (nacionalnih in mednarodnih) tekmovanjih od 31. maja 2021.
31 Vendar se je USK odločila, da z ločeno odločbo odloči o predlogu, naj se ne objavijo kršitve na področju dopinga, ki jih je storila SO, in sankcije, ki iz njih izhajajo, pri čemer je odločitev v zvezi s tem pridržala.
32 V teh okoliščinah je USK prekinila odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložila ta vprašanja:
„1. Ali je informacija, da je določena oseba storila dopinški prekršek in ji je zaradi tega prekrška prepovedano sodelovanje na (nacionalnih in mednarodnih) tekmovanjih, ,podatek v zvezi z zdravjem‘ v smislu člena 9 [SUVP]?
2. Ali [SUVP] – zlasti glede na svoj člen 6(3), drugi pododstavek – nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa objavo imen in priimkov oseb, na katere se nanaša odločba [USK], trajanja prepovedi sodelovanja in razlogov za to prepoved, ne da bi bilo mogoče na podlagi tega sklepati o podatkih o zdravstvenem stanju zadevne osebe? Ali je pri tem pomembno, da se javna objava teh informacij v skladu z nacionalno ureditvijo sme opustiti le takrat, kadar je zadevna oseba rekreativni športnik, mladoletna oseba ali oseba, ki je s predložitvijo informacij ali drugih navedb bistveno prispevala k odkritju morebitnih kršitev protidopinških pravil?
3. Ali je v skladu s [SUVP] – zlasti glede na načela iz njenega člena 5(1)(a) in (c) – pred objavo vsekakor potrebno tehtanje, na eni strani, individualnih interesov zadevne osebe, ki bi bili prizadeti z objavo, in na drugi strani, interesa javnosti za seznanitev s kršitvijo protidopinških pravil, ki jo je storil športnik?
4. Ali informacija, da je določena oseba storila dopinški prekršek in ji je zaradi tega prekrška prepovedano sodelovanje na (nacionalnih in mednarodnih) tekmovanjih, pomeni obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in kaznivimi dejanji v smislu člena 10 [SUVP]?
5. Če je odgovor na četrto vprašanje pritrdilen: ali je [USK], ustanovljena v skladu s členom 8 [ADBG], uradni organ v smislu člena 10 [SUVP]?“
Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
33 Postopek, uveden s členom 267 PDEU, je instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim elemente za razlago prava Unije, ki jih potrebujejo za rešitev sporov, o katerih morajo odločiti (sodba z dne 9. marca 2010, ERG in drugi, C‑378/08, EU:C:2010:126, točka 72, in sklep z dne 9. januarja 2024, Bravchev, C‑338/23, EU:C:2024:4, točka 18).
34 Iz tega izhaja, da mora biti predložitveni organ, da bi lahko Sodišču predložil vprašanje v okviru postopka predhodnega odločanja, opredeljen kot „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, kar mora Sodišče preveriti na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe (sklepa z dne 13. decembra 2018, Holunga, C‑370/18, EU:C:2018:1011, točka 13, in z dne 19. maja 2022, Frontera Capital, C‑722/21, EU:C:2022:412, točka 11).
35 Sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso pri presoji, ali je zadevni predložitveni organ „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, kar je izključno vprašanje prava Unije, upošteva vse elemente, kot so med drugim zakonska podlaga tega organa, njegova stalnost, obvezna narava njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost njegovega postopka, uporaba pravnih pravil organa in njegova neodvisnost (glej v tem smislu sodbe z dne 30. junija 1966, Vaassen-Göbbels, 61/65, EU:C:1966:39, str. 395; z dne 3. maja 2022, CityRail, C‑453/20, EU:C:2022:341, točka 41, in z dne 21. decembra 2023, Krajowa Rada Sądownictwa (Nadaljnje opravljanje sodniške funkcije), C‑718/21, EU:C:2023:1015, točka 40).
36 Prav tako iz ustaljene sodne prakse izhaja, da lahko nacionalna sodišča sprožijo postopek pred Sodiščem le, če obravnavajo spor in če odločajo po postopku, v katerem bo izdana sodna odločba. Zato je treba o upravičenosti organa, da sproži postopek pred Sodiščem, odločiti glede na strukturna in funkcionalna merila (glej v tem smislu sodbo z dne 3. maja 2022, CityRail, C‑453/20, EU:C:2022:341, točki 42 in 43 ter navedena sodna praksa).
37 V zvezi s temi strukturnimi merili je iz elementov v spisu, ki je bil predložen Sodišču, in zlasti iz določb ADBG razvidno, da USK izpolnjuje merila v zvezi s svojo zakonsko podlago, stalnostjo, obveznostjo svoje sodne pristojnosti in kontradiktornostjo postopka, ki poteka pred njo.
38 Postavlja pa se vprašanje, ali USK izpolnjuje merilo neodvisnosti.
39 V zvezi s tem merilom je treba poudariti, da je neodvisnost nacionalnih sodišč, ki je nujna za učinkovito sodno varstvo, neločljivo povezana z nalogo sojenja (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točki 41 in 42). Zlasti je torej bistvena za pravilno delovanje sistema pravosodnega sodelovanja, ki ga predstavlja mehanizem postopka predhodnega odločanja iz člena 267 PDEU, ker lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso ta mehanizem uporabi le organ, ki med drugim izpolnjuje to merilo neodvisnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 56 in navedena sodna praksa).
40 Pojem neodvisnosti ima dva vidika (glej v tem smislu sodbi z dne 19. septembra 2006, Wilson, C‑506/04, EU:C:2006:587, točki 49 in 50, ter z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 57).
41 Prvi, zunanji vidik zahteva, da zadevni organ svoje funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bil s komer koli kakor koli hierarhično povezan ali mu bil podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve (sodba z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 57 in navedena sodna praksa).
42 V zvezi s tem je treba opozoriti, da neodstavljivost članov zadevnega organa pomeni jamstvo, ki je neločljivo povezano z neodvisnostjo sodnikov, ker je njen namen varovati osebe, ki jim je zaupana naloga sojenja (sodba z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 58 in navedena sodna praksa).
43 Natančneje, načelo neodstavljivosti, katerega temeljni pomen je treba poudariti, zlasti zahteva, da lahko sodniki ostanejo na položaju, dokler ne dopolnijo obvezne upokojitvene starosti ali dokler jim ne poteče mandat, če je ta začasen. Navedeno načelo sicer ni absolutno, vendar je v zvezi z njim mogoče določiti izjeme le, če to upravičujejo legitimni in nujni razlogi, pri čemer je treba spoštovati načelo sorazmernosti. Tako je splošno priznano, da je sodnike mogoče razrešiti, če niso več primerni za opravljanje svoje funkcije zaradi nezmožnosti ali hude kršitve, pri tem pa je treba spoštovati ustrezne postopke (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 59 in navedena sodna praksa).
44 Z jamstvom neodstavljivosti članov sodišča se tako zahteva, da so primeri razrešitve članov zadevnega organa določeni s posebnimi predpisi, in sicer z izrecnimi zakonskimi določbami, ki zagotavljajo jamstva, ki presegajo tista, ki so določena s splošnimi pravili upravnega prava in delovnega prava, ki se uporabljajo za nezakonito razrešitev (glej v tem smislu sodbi z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 60, in z dne 26. januarja 2023, Construct, C‑403/21, EU:C:2023:47, točka 44).
45 Drugi, notranji vidik pojma „neodvisnost“ je povezan s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posamičnih interesov glede predmeta spora. Ta vidik zahteva spoštovanje objektivnosti in neobstoj kakršnega koli interesa za izid spora, razen stroge uporabe pravnih pravil (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 61 in navedena sodna praksa).
46 Tako pojem „neodvisnost“ v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomeni, da ima zadevni organ status tretje osebe v razmerju do organa, ki je sprejel izpodbijano odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 62 in navedena sodna praksa).
47 Ta jamstva neodvisnosti in nepristranskosti zahtevajo, da obstajajo pravila, ki se nanašajo zlasti na sestavo organa ter na imenovanje, trajanje funkcij in razloge za vzdržanje, izločitev in razrešitev njegovih članov ter na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak legitimen dvom pri pravnih subjektih o zavarovanosti navedenega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov (sodba z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 63 in navedena sodna praksa).
48 V zvezi s tem je treba glede USK ugotoviti, da člen 1(3) in člen 5 njenega poslovnika glede zveznega protidopinškega zakona iz leta 2021 določata, da so njeni člani pri opravljanju svojih nalog neodvisni in da zanje velja načelo nepristranskosti.
49 Vendar v skladu s členom 8(3) ADBG člane USK imenuje zvezni minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport za štiriletni mandat z možnostjo podaljšanja, pri čemer je mogoče ta mandat predčasno prekiniti „iz tehtnih razlogov“, ne da bi bil ta pojem opredeljen v nacionalni zakonodaji.
50 Neodstavljivost članov USK zlasti ni zagotovljena z nobenim posebnim pravilom.
51 V tem se položaj članov USK na primer razlikuje od položaja predložitvenega organa v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 6. oktobra 2015, Consorci Sanitari del Maresme (C‑203/14, EU:C:2015:664), v smislu, da so bili, kot izhaja iz točk 11 in 20 te sodbe, člani tega organa v času svojega mandata upravičeni do jamstva neodstavljivosti, od katerega so mogoča odstopanja le iz razlogov, ki so izrecno našteti v pravilniku, ki ureja delovanje navedenega organa.
52 Poleg tega je odločitev o razrešitvi članov USK v izključni pristojnosti zveznega ministra za umetnost, kulturo, javno upravo in šport, in sicer izvršnega člana, ne da bi bila predhodno določena natančna merila ali jamstva.
53 Iz tega sledi, da nacionalna zakonodaja, ki se uporablja, ne zagotavlja, da so člani USK varni pred zunanjimi pritiski, bodisi neposrednimi ali posrednimi, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti o njihovi neodvisnosti, tako da ta organ ne izpolnjuje zahteve po neodvisnosti sodišča v smislu njenega zunanjega vidika.
54 Iz vsega navedenega izhaja, da USK ni mogoče opredeliti kot „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU.
55 Vendar je ta okoliščina ne odvezuje obveznosti, da pri sprejemanju svojih odločb zagotovi uporabo prava Unije in da po potrebi ne uporabi nacionalnih določb, ki bi bile v nasprotju z določbami prava Unije, ki imajo neposredni učinek, saj take obveznosti namreč veljajo za vse pristojne nacionalne organe, in ne le za sodne organe (sodba z dne 21. januarja 2020, Banco de Santander, C‑274/14, EU:C:2020:17, točka 78 in navedena sodna praksa).
56 Poleg tega je treba poudariti, da je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, in iz informacij, ki jih je na obravnavi predložila NADA, razvidno, da je SO na podlagi člena 77(1) SUVP pri Österreichische Datenschutzbehörde (avstrijski organ za varstvo podatkov) vložila pritožbo zaradi kršitve tega varstva. Ta organ je sprejel zavrnilno odločbo, zoper katero je bila na podlagi člena 78(1) SUVP vložena pritožba pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Avstrija) (glej v zvezi s tem sodbo z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga), C‑26/22 in C‑64/22, EU:C:2023:958, točki 52 in 70). Postopek s to tožbo je bil prekinjen do odgovora Sodišča na vprašanja, postavljena v tej zadevi.
57 Iz vsega navedenega izhaja, da ta predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten.
Stroški
58 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim organom, ta odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je z odločbo z dne 21. decembra 2021 vložila Unabhängige Schiedskommission Wien (neodvisna arbitražna komisija na Dunaju, Avstrija), ni dopusten.
Podpisi