Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Cataluña (Španija) 16. februarja 2012 - Transportes Jordi Besora, S.L. proti Tribunal Económico Administrativo Regional de Cataluña (TEARC) y Generalitat de Catalunya

(Zadeva C-82/12)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Cataluña

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Transportes Jordi Besora, S.L.

Toženi stranki: Tribunal Económico Administrativo Regional de Cataluña (TEARC) in Generalitat de Catalunya

Vprašanji za predhodno odločanje

1     Ali je člen 3(2) Direktive Sveta 92/12/EGS2 z dne 25. februarja 1992 o posebnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, še zlasti zahtevo, da gre za davek za "posebne namene",

treba razlagati tako, da zahteva, da cilja, ki mu sledi, ni mogoče doseči z drugim usklajenim davkom?

treba razlagati tako, da kadar je neka dajatev uvedena sočasno s prenosom nekaterih pristojnosti na avtonomne skupnosti, ki se jim hkrati odstopijo prihodki od pobranega davka za delno kritje stroškov v zvezi s prenesenimi pristojnostmi, pri čemer je lahko stopnja dajatve zelo različna glede na ozemlje vsake avtonomne skupnosti, je namen zgolj proračunski?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, ali je izraz "posebni namen" treba razumeti tako, da gre za izključni namen, ali pa, nasprotno, dovoljuje uresničevanje več različnih namenov, med katerimi je tudi zgolj proračunski, in sicer pridobitev financiranja za nekatere pristojnosti?

Če odgovor na prejšnje vprašanje dovoljuje uresničevanje več namenov, katero stopnjo pomembnosti mora za namene člena 3(2) Direktive 92/12 doseči neki cilj, zato da izpolnjuje pogoj, da gre za davek za "posebne namene" v smislu sodne prakse Sodišča, in katera merila omogočajo razmejitev med glavnim in stranskimi cilji?

2.    Ali člen 3(2) Direktive 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o posebnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, še zlasti pogoj upoštevanja davčnih pravil, ki se uporabljajo za trošarine ali DDV glede davčne obveznosti,

nasprotuje neusklajenemu posrednemu davku (kot je TPDDO), ki ga je treba plačati ob prodaji goriva končnemu potrošniku, drugače od usklajenega davka (trošarina za ogljikovodike, ki se obračuna takrat, ko proizvodi zapustijo zadnje trošarinsko skladišče) ali DDV (ki se obračuna v vsaki fazi proizvodnega in distribucijskega postopka, čeprav se ravno tako obračuna ob prodaji končnemu potrošniku), saj se z njim ne upošteva - če se uporabi izraz iz sodbe EKW in Wein & Co. (točka 47) - splošna sistematika nobene od navedenih davčnih tehnik, ki jih urejajo predpisi Skupnosti?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen, ali je razlaga taka, da je navedeni pogoj glede upoštevanja splošne sistematike ene od davčnih tehnik izpolnjen, ne da bi bilo potrebno sovpadanje, kar zadeva nastanek davčne obveznosti, zaradi same okoliščine, da neusklajeni posredni davek (v tem primeru TPDDO) ne vpliva na običajni postopek obračunavanja trošarin ali DDV, v smislu, da ga ne preprečuje ali otežuje?

____________

1 - UL L 76, str. 1

2 - Sodba z dne 9.marca 2000 (C-437/97, Recueil str. I-1157).